SDS s predlogom za referendum preprečila glasovanje o noveli zakona o dohodnini

V predlogu novele zakona o dohodnini vlada predlaga ustavitev postopnega zviševanja splošne olajšave do leta 2025 ter odpravo nekaterih razbremenitev, potrjenih spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta.

V razpravi so predstavniki vlade predlagane spremembe izpostavljali kot enega od ključnih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v teh negotovih časih. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je danes dodatne prilive od dohodnine v letu 2023 ovrednotil v višini 70 milijonov evrov.

V sredo so člani odbora za finance v zakonsko besedilo zapisali nekaj opozicijskih predlogov, a so mu poslanci SDS in NSi v današnji razpravi vseeno nasprotovali. "Nižanje plač v času visoke inflacije je nesprejemljivo," je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). Jernej Vrtovec (NSi) je sicer povedal, da se bodo poslanci njegove poslanske skupine glasovanja vzdržali.

Zadržani so tudi v SD, katere poslanec Soniboj Knežak je opozoril, da je koalicijska pogodba bolj ambiciozna, podpora opozicijskim dopolnilom v zadnjem hipu pa pomeni še dodaten odstop od danih zavez. Da bodo glasovali za, so tako napovedali le v poslanskih skupinah Levica in Svoboda.

A do glasovanja niso prišli, saj so po zaključeni razpravi odločali le še o vloženih dopolnilih. Preden bodo glasovali tudi o sprejemu novele zakona v celoti, morajo namreč odločiti o zahtevi za razpis posvetovalnega referenduma, je pojasnila predsedujoča na seji DZ Urška Klakočar Zupančič.

V poslanski skupini SDS menijo, naj skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli o prihodnji davčni politiki, ki tako neposredno kot tudi posredno vpliva na ekonomsko svobodo vsakega državljana, odloča ljudstvo samo. Zato so predlagali, da se v zvezi s predlogom novele zakona razpiše posvetovalni referendum.

Vladi v predlogu za razpis referenduma očitajo, da je izbrala ravno nasprotno pot kot prejšnja vlada Janeza Janše, ki je predlagala koristne spremembe za vse državljane. Vlada je očitno mnenja, da bo država z denarjem, ki bi sicer ostal vsem zaposlenim, samostojnim podjetnikom ter kmetom, ravnala bolje in gospodarneje, so zapisali in dodali, da tega ne verjamejo.

"Nekateri se ne morejo sprijazniti s porazom na volitvah in uporabljajo vsa sredstva za blokado česarkoli," je na dogodku ob zaključku kampanje pred lokalnimi volitvami v Ljubljani v odzivu na predlog SDS dejal premier Robert Golob. Po njegovih besedah je zato toliko bolj pomembno, "da ljudje na referendumu čez teden dni ponovijo, da je bilo dovolj - dajmo delati v dobro ljudi in nehajte se zafrkavati".

Davčna zakonodaja oz. dohodnina je po premierjevih besedah ena tistih vprašanj, kjer si želijo čim večjega konsenza. Ob tem je spomnil, da so bili na sredinem odboru DZ za finance sprejeta tudi dopolnila, ki so jih k predlogu novele vložili v NSi in SDS.

"Ko opazimo, da je opozicija s svojimi amandmaji konstruktivna in deluje v korist državljanov, jih podpremo. Potem pa je nekoliko nenavadno, da ta ista opozicija nasprotuje celoti," je še dejal Golob.

V skladu s poslovnikom DZ bo zdaj predlog za razpis posvetovalnega referenduma uvrščen na dnevni red redne seje državnega zbora, lahko pa se skliče tudi izredna seja. Če ga bodo takrat poslanci zavrnili, bo lahko sledilo glasovanje o predlogu novele zakona. Biti pa mora sprejeta do konca leta, če želi vlada njeno uveljavitev s 1. januarjem 2023.