Skupščina ZZZS potrdila finančni načrt za prihodnje leto
Skupščina ZZZS je sprejela finančni načrt za 2023, soglasje h kateremu mora do konca leta podati še vlada.
Vodstvo zavoda je ob tem opozorilo na negotove in nenehno spreminjajoče se okoliščine, v katerih je načrtovanje poslovanja izjemno zahtevno. Na številne pomisleke članov skupščine pa sta danes odgovarjala ministra za finance in zdravje.
Finančni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v prihajajočem letu predvideva primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 48,4 milijona evrov. Pokrit bo z lastnimi viri zavoda, ki izhajajo iz višjih prihodkov od prispevkov in nerealiziranega obsega programa zdravstvenih storitev v letošnjem letu, je povedala generalna direktorica Tatjana Mlakar.
Ob tem je opozorila, da so v trenutni finančni načrt vključili odhodke in prihodke, ki imajo trenutno pravno podlago. Finančni načrt tako na primer ne vključuje valorizacije in novih modelov plačevanja. Po besedah Mlakarjeve je ob hitrih spremembah zakonodaje, turbulentnih aktivnostih na področju dolgotrajne oskrbe, pogajanjih s sindikati in drugih spreminjajočih se okoliščinah poslovanje zdravstvene blagajne izjemno težko načrtovati.
Sicer pa je danes sprejeti finančni načrt uravnotežen in usklajen z ministrstvom za finance, je povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Opomnil je, da javnofinančni predpisi ne dopuščajo, da bi sprejeli neuravnotežen finančni načrt, da je pa tak način uravnoteženosti vzdržen samo na kratek rok. Po njegovih besedah je treba že danes razmisliti o ukrepih za vsaj srednjeročno vzdržnost poslovanja ZZZS. "Odgovor je ali v višjih prispevkih, omejitvi košarice pravic, racionalizaciji poslovanja ZZZS ali v kombinaciji vseh teh ukrepov," je izpostavil.
Pojasnil je še, da ministrstvo ne more podpreti predloga proračunske varovalke za zdravstveno blagajno, kot je že večkrat predlagal ZZZS. "Ne gre za enak sistem, kot je pri pokojninski blagajni, kjer je finančne posledice mogoče predvideti v celoti," je dejal in dodal, da državni proračun ne bi zdržal dodatnega bremena.
Današnje seje skupščine ZZZS se je udeležil tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki so ga v skupščini nestrpno pričakovali. Na zadnjih nekaj sejah je na račun ministrstva namreč letelo več kritičnih besed, saj da minister in ekipa ne slišijo opozoril ZZZS. Bešič Loredan je v nagovoru ocenil, da ministrstvo in ZZZS zadnja dva meseca "intenzivno iščeta pot iz krize v zdravstvenem sistemu".
"Žal je covid-19 in vse, kar se je dogajalo med epidemijo, razgalilo strukturne in organizacijske slabost našega zdravstvenega sistem," je dejal. "Ob tem, da je zaposlenih v vseh sferah zdravstva več, da je trenutno v zdravstvu največj denarja doslej, da so čakalne dobe najdaljše in da je dostopnost na primarni ravni najslabša, nekaj v sistemu ni prav," je dodal.
Po njegovi oceni so najbolj akutne težave v delovanju in urgentnih centrih. "Stanje je alarmantno, priliv pacientov je bistveno večji, kot je bil predviden ob načrtovanju urgentnih centrov," je izpostavil in napovedal, da bodo to naslovili takoj po novem letu.
Tudi po njegovih besedah je treba poiskati rešitve z dolgoročnimi učinki. Ob tem je spomnil na finančno sanacijo bolnišnico v letu 2017, učinek katere po njegovih besedah ni več opazen. V letošnjem letu bodo, kot kaže, bolnišnice namreč poslovale s skupno izgubo 200 milijonov evrov, je dejal.
Na ministrstvu si ob tem v luči načrtovanja sprememb želijo dostopa do t. i. zavarovalniškega analitskega sistema, ki po besedah ministra vsebuje vse, "kar na nacionalnem nivoju potrebujejo za ureditev mreže". Do sedaj je bil omenjeni sistem zaprta struktura na ZZZS, do katere ni imel dostop nihče, kar se ministru zdi nesprejemljivo.
Dotaknil se je tudi težav na področju družinske medicine. Kot je dejal, ministrstvo nima nobene možnosti, da od družinskih zdravnikov zahtevajo, da opredeljujejo več pacientov, dokler jih ne bodo administrativno razbremenili in dela kompetenc prenesli na drugo zdravstveno osebje.
Sicer pa je skupščina danes obravnavala tudi več drugih zadev, med drugim aktualno dogajanje na področju dolgotrajne oskrbe. V pričakovanju uradnih rezultatov referenduma o noveli zakona, ki bi datum izvajanja dolgotrajne oskrbe zamaknila za eno leto, je ZZZS od ministrstva za zdravje dobil zagotovilo, da bodo pristopili k pripravi novega zakona. K pripravi bodo povabili stroko, dialog naj bi potekal tudi v dialogu Ekonomsko-socialnega sveta. Ko bo zaživelo, bo dolgotrajna oskrba sicer pristojnost ministrstva za solidarno prihodnost.