Univerza v Ljubljani spodbuja zdravo življenje študentov

Po besedah vodje obštudijskih dejavnosti na UL Ivanke Stritar univerza spodbuja tako duševno kot telesno zdravje študentov. Poleg različnih delavnic in dogodkov, ki jih razpisuje, je na univerzi vzpostavljena tudi Pisarna varuha študentov, mreža zaupnih oseb ter Psihosocialna svetovalnica za študentke in študente ter zaposlene, ki omogočajo varen prostor za odprt in zaupen pogovor. Skrb za zdravje in psihofizična kondicija posameznikov pa sta v ospredju zlasti aprila, ko na UL poteka mesec zdravja. "Takrat v sodelovanju z različnimi strokovnjaki pripravimo delavnice, predstavitve, športne izzive in povezovalne dogodke," je pojasnila Stritarjeva.

Redno športno udejstvovanje je eden od najpomembnejših gradnikov zdravega življenjskega sloga študentov. Kot pojasnjuje Stritarjeva, pa je uvedba bolonjske reforme vplivala na opustitev rednih programov športne vzgoje na članicah UL. "Kljub spremembam trenutno na štirinajstih fakultetah 20 športnih pedagogov izvaja različne programe športa, nekje še vedno kot obvezne vsebine v prvih letnikih študija, ponekod kot splošne izbirne predmete, kot prilogo k diplomi ali kot proste, neobvezne vsebine," je pojasnila.

Center za obštudijsko dejavnost UL razpisuje kreditno ovrednotene športne obštudijske dejavnosti in programe dnevne rekreacije, ki večinoma potekajo v Univerzitetni športni dvorani Rožna dolina in hibridno preko spleta ter v študentskih središčih, kot je Bežigrad. "Med študenti je zanimanje za športne dejavnosti veliko, kar se kaže v zasedenosti mest na programih," je poudarila.

Univerza pa razpisuje tudi različne izzive in dogodke za širšo populacijo. V preteklem študijskem letu so že drugič zapored izvedli izziv V 61 dneh peš okoli sveta, aprila je potekal tradicionalni rekreativni Tek od faksa do faksa, na pobudo študentov pa prvi rekreativni turnir v odbojki. Maja so prvič izvedli tudi pohod UL na Poti ob žici. Med študijskim letom potekajo tudi študentski plesi in plesne vaje, pohodi in množične vadbe. Dve sezoni zapored je potekal Aktivni odmor UL, sestavljen iz desetminutnih razteznih vaj. Ob začetku študijskega leta pa letos prvič pripravljajo družabni dogodek Tekmovanje UL v velikem kanuju, ki bo potekal 5. oktobra. "Članice UL bodo s svojo ekipo pogumno zaveslale v novo študijsko leto," je spodbudila.

Z namenom ureditve področja univerzitetnega športa pa je na pobudo rektorja UL Gregorja Majdiča marca letos začela delovati tudi skupina za univerzitetni šport. Skupina, ki jo vodi dekan fakultete za šport Damir Karpljuk, združuje predstavnike športnih pedagogov, prodekanov, dekanov, Centra za obštudijsko dejavnost UL in predstavnike študentov UL. Cilj skupine je ureditev univerzitetnega športa na način, ki bo spodbujal in omogočal čim večjo vključenost študentov v gibalno-športne aktivnosti in aktivna promocija zdravja celotne univerzitetne populacije. "Prizadevamo si zlasti za vpeljavo rednih gibalno-športnih aktivnosti v prvih letnikih na vseh članicah UL," je dejala Stritarjeva.

Med rektorjem in športnimi pedagogi pa je bil sprejet tudi dogovor, da v letošnjem študijskem letu deležniki na področju univerzitetnega športa na športne programe, kjer bodo še prosta mesta, vključijo in povabijo dodatne študente. Po besedah vodje obštudijskih dejavnosti v novem študijskem letu tako pričakujejo večje vključevanje študentov v šport, več povezovalnih dogodkov in večji izkoristek naravnih površin za vključitev univerzitetnega okolja v športne aktivnosti. Dodala je, da bodo na UL obenem pripravili dokumentacijo za sanacijo univerzitetne športne dvorane, ki bo lahko sprejela več obiskovalcev.

Za celovito zdravstveno oskrbo študentk in študentov skrbi tudi Zdravstveni dom za študente UL. Namenjen je dodiplomskim in podiplomskim študentom, pa tudi profesorjem. Izvaja tako preventivne sistematske zdravstvene preglede, obvezna cepljenja in zdravstveno vzgojo kot tudi kurativo. Pokriva področje splošnega zdravstvenega varstva in zobozdravstvenega varstva ter dve ambulanti specialistične dejavnosti, ginekologije in psihiatrije.

Glede na skromen odziv predvsem na sistematske preglede pa Aleksandra Jeličić iz zdravstvenega doma za študente meni, da bi bila lahko skrb študentov za lastno zdravje boljša. Kot specialistka klinične psihologije opozarja predvsem na skrb za duševno zdravje študentov. Pojasnila je, da se v klinično-psihološki in psihiatrični službi srečujejo s klinično populacijo, to so študentje, ki že imajo nekatere duševne težave. "V naših ambulantah tako poudarek ni na preventivi, temveč na kurativi oz. zdravljenju," je povedala.

Njihov cilj je predvsem spodbuda študentov, da se udeležijo psihiatričnih in klinično-psiholoških obravnav. "Z upadom obiskov na tem področju nimamo težav, večja težava so čakalne liste za psihoterapijo, kar posledično vodi do tega, da ne moremo nuditi obravnave vsem, ki jo potrebujejo," je opozorila. Po njeni oceni so duševne težave med študenti pogoste. Najpogostejši vzroki zanje pa so slabe družinske razmere in stres, ki je lahko vezan tudi na izpolnjevanje obveznosti na fakultetah.

Da so duševne stiske med študenti pereč problem v naši družbi, pa prepoznavajo tudi v Društvu študentov psihologije Slovenije. Vsako leto v okviru Svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, tako organizirajo enotedenski izobraževalni projekt Kako si?, namenjen ozaveščanju javnosti o pomembnosti skrbi za duševno zdravje.