Volivci bodo v nedeljo odločili o novih vodstvih občin za prihodnja štiri leta

V 212 občinah bo nekaj manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev lahko oddalo glas za nove župane in občinske svetnike, v občinah, ki imajo ustanovljene ožje dele, pa tudi za člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.

Volivec bo ob prihodu na volišče prejel najmanj dve glasovnici - za volitve župana in člane občinskega sveta. Lahko pa bo glasovnic tudi več. V občinah, ki imajo ustanovljene ožje dele, bodo namreč potekale tudi volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ali romske skupnosti, pa bodo volili tudi predstavnike teh skupnosti.

Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti bodo svoje predstavnike v občinske svete volili v štirih primorskih in petih prekmurskih občinah. V Občini Dobrovnik z večinskim madžarskim prebivalstvom bodo posebej volili tudi predstavnika slovenskega naroda. Romi pa bodo predstavnika v občinski svet izbirali v 18 občinah, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost. Občin z romskim svetnikom je sicer 20, a v Semiču in Lendavi do izteka roka za to svetniško mesto niso prejeli nobene kandidature, zato so za 15. januar razpisali nadomestne volitve.

Ker bodo torej volivci v roke praviloma dobili več glasovnic, jim na ministrstvu za javno upravo svetujejo, naj si vzamejo čas in glasovnice pozorno pogledajo oziroma preberejo navodila na njih. Ob tem opozarjajo, da je na lokalnih volitvah mogoče oddati tudi preferenčni glas.

Možnost oddaje preferenčnega glasu obstaja v večjih občinah, kjer volitve v občinske svete potekajo po proporcionalnem sistemu in se glasuje o listah kandidatov, volivec pa lahko na glasovnici pri listi, za katero je glasoval, označi kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi (preferenčni glas). V manjših občinah, kjer občinske svete volijo po večinskem načelu, se glasuje o posameznih kandidatih.

Po večinskem sistemu se voli tudi župane, ki tako v nedeljo za izvolitev potrebujejo večinsko podporo, torej več kot polovico glasov. V občinah, kjer v nedeljo nihče od županskih kandidatov ne bo dobil večine, pa se bosta najuspešnejša kandidata pomerila v drugem krogu volitev, ki bo 4. decembra.

Za župane 618 kandidatov, za svetnike 18.671

Za 212 županskih mest se skupaj poteguje 618 kandidatov, nekaj več kot 3300 svetniških mest pa si želi zasesti 18.671 kandidatov. Za svete četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti je kandidatov 12.280.

Tako kot že na prejšnjih volitvah je tudi tokrat kandidira več moških kot žensk. Tokrat je med županskimi kandidati moških 511, žensk pa 107. Med kandidati za občinske in mestne svete je žensk 8478, moških pa 10.193. Najstarejši županski kandidat je star 82 let, najmlajši 22. Še večja je starostna razlika med najstarejšim in najmlajšim kandidatom za občinskega svetnika, najstarejši namreč šteje 94 let, najmlajši 18.

Kandidatom se čas za nagovarjanje in prepričevanje volivk in volivcev počasi izteka. Volilna kampanja se bo sklenila v petek, ko bo opolnoči nastopil volilni molk. Trajal bo vse do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri. Prijave domnevnih kršitev volilnega molka bo tudi ob lokalnih volitvah sprejemala dežurna služba ministrstva za notranje zadeve.

Volitve občinskih vodstev osmič po vrsti

Tokratne lokalne volitve bodo osme po vrsti v samostojni Sloveniji. Prve so potekale decembra 1994, ko je bilo občin precej manj. V naslednjem dobrem desetletju se je število občin z začetnih 147 povečalo na 210, pozneje sta bili ustanovljeni še dve. Nedeljske volitve pa bodo tretje po vrsti, ki bodo potekale v 212 občinah.

Skupno se bo o novih predstavnikih lokalnih oblasti lahko izreklo nekaj manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev. Po podatkih za dan razpisa volitev, torej 5. november, je namreč volilnih upravičencev na lokalnih volitvah 1.685.603. Nekateri volivci pa imajo še dodatno volilno pravico, in sicer ima 2693 volivcev priznano pravico voliti predstavnike italijanske narodne skupnosti, 5183 madžarske narodne skupnosti in 2954 romske skupnosti v občinskih svetih.

Vsak volivec lahko voli samo v tisti občini, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. V nasprotju z državnozborskimi ali predsedniškimi volitvami tako tudi ni možno glasovati na t. i. volišču omnia, torej izven kraja bivališča, prav tako ni glasovanja iz tujine. Lahko pa na lokalnih volitvah volijo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.

Prvi delni izidi v nedeljo predvidoma po 20. uri

Na lokalnih volitvah velik del županov običajno izvolijo že v prvem krogu. Na prejšnjih leta 2018 se je to zgodilo v kar treh četrtinah od skupaj 212 slovenskih občin. Na tokratnih volitvah, ki bodo v nedeljo, je že zdaj jasno, da bodo župana v prvem krogu dobili v več kot polovici občin.

Letos sta v 58 občinah po dva kandidata, v 51 občinah pa se za županski stolček poteguje le po eden. Z izjemo dveh so v omenjenih 51 občinah edini kandidati sedanji župani, ki se tako že lahko veselijo ponovne izvolitve.

Novembra 2018 so že v prvem krogu župana izvolili v 156 od skupaj 212 občin, v preostalih 56 pa je bil potreben drugi krog. Med izvoljenimi v prvem krogu je bilo kar 134 aktualnih županov, še 32 pa se jih je uvrstilo v drugi krog. Med izvoljenimi v prvem krogu je bilo 17 žensk oziroma slabih 11 odstotkov.

Od takratnih 11 mestnih občin jih je pred štirimi leti župana v prvem krogu dobilo pet. To so bile Ljubljana, Celje, Novo mesto, Velenje in Murska Sobota.

Na lokalnih volitvah oktobra 2014 so volivci v prvem krogu izvolili kar 158 županov, v preostalih 54 občinah pa je bil potreben drugi krog. Med izvoljenimi v prvem krogu jih je 133 župansko funkcijo opravljalo že dotlej. Je pa bilo med izvoljenimi v prvem krogu le 11 žensk.

Kar zadeva mestne občine, je na letošnjih županskih volitvah brez protikandidatov župan Slovenj Gradca, medtem ko ima ostalih devet aktualnih županov, ki si želijo ostati na položaju, izzivalce. Le enega tekmeca ima novomeški župan, drugod je kandidatov več. Kot že na prejšnjih volitvah je največ zanimanja v Mariboru, kjer je 15 kandidatov, in Ljubljani, kjer jih je devet.

Med mestnimi občinami bodo sicer novega župana zagotovo dobili v Krškem, saj sedanji ne kandidira vnovič, prav tako bo nov župan v Murski Soboti, kjer se je dosedanji s tega mesta poslovil zaradi odhoda v vladno ekipo.

Skupno sicer znova kandidira kar 179 od skupno 212 županov. Ob tem pa kandidira še pet podžupanov, ki začasno vodijo občine, ker so se dotedanji župani odločili, da svojo poklicno pot nadaljujejo drugje, v eden primeru pa je podžupan vodenje občine prevzel po smrti župana. Do menjave vodstva bo zagotovo prišlo v 28 občinah, kjer aktualni župani ne kandidirajo.

Po napovedih ministrstva za javno upravo naj bi bili prvi delni izidi lokalnih volitev v nedeljo znani po 20. uri, nato pa se bodo podatki osveževali predvidoma do 23. ure oziroma preštetja vseh glasov v vseh občinah.

Ob tem na ministrstvu opozarjajo, da preštetja vseh glasov ni mogoče pričakovati tako hitro, kot je bilo to minulo nedeljo na predsedniških volitvah, saj gre pri lokalnih volitvah za občutno bolj kompleksen proces, kjer se po različnih volilnih sistemih voli več organov vzporedno.

Izvajanje volitev bo med 18. in 20. novembrom spremljala tudi posebna opazovalna misija Kongresa regionalnih in lokalnih oblasti Sveta Evrope, ki jo sestavlja 15 članov kongresa in šest strokovnih sodelavcev Sveta Evrope. Delegacija prihaja v Slovenijo na povabilo ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Srečala se bo s predstavniki Državne volilne komisije, ministrstva za javno upravo, urada za narodnosti, nevladnimi organizacijami in mediji. V nedeljo pa bodo opazovali izvajanje volitev na osmih voliščih.