Za plače v javnem sektorju lani zaradi covidnih dodatkov manj kot leto prej

Kot izhaja iz analize plač v javnem sektorju za leto 2022, ki so jo pripravili na ministrstvu za javno upravo, so v letu 2021 izplačila dodatkov, povezanih z obvladovanjem epidemije covida-19, znašala 492,5 milijona evrov, lani pa 12,2 milijona evrov. Če izplačanih dodatkov, povezanih z epidemijo codvida-19, ne bi upoštevali, bi bila v letu 2022 masa bruto plač v primerjavi z letom 2021 večja za 279,6 milijona evrov oz. 5,8 odstotka.

Na to rast so vplivale predvsem nove uvrstitve delovnih mest v plačne razrede v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za zaposlene v zdravstveni negi v novembru 2021, višje osnovne plače zaradi dviga vrednosti plačnih razredov za 4,5 odstotka z oktobrom 2022, napredovanja v višji plačni razred oz. naziv, pa tudi povečano število zaposlenih na podlagi ur, izhaja iz analize.

Povprečna plača na ravni celotnega javnega sektorja je lani znašala 2282 evrov bruto in se je glede na leto 2021, ko je bila 2383 evrov bruto, znižala za 4,2 odstotka. Najbolj se je povprečna plača znižala v plačnih podskupinah E4 (zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci), in sicer za 19,2 odstotka, E1 (zdravniki in zobozdravniki), kjer je bila manjša za 12,8 odstotka, ter C3 (policisti) za 10,9 odstotka.

Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da je znižanje povprečne plače v podskupini zdravstveni delavci in sodelavci tudi posledica tega, da so bila v to plačno podskupino novembra 2021 uvrščena nova delovna mesta, na katere so premestili javne uslužbence, ki so pred tem zasedali nekatera nižje vrednotena delovna mesta v plačni skupini J, na primer zdravstveni administratorji, strežnice v zdravstvu in oskrbovalke v bolnišnici.

Za dodatke se je lani namenilo 434,6 milijona evrov. Približno polovico, 219 milijonov evrov, predstavlja dodatek za delovno dobo. Sledijo izplačila dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v višini 137,4 milijona evrov (31,6 odstotka). V tem okviru največji delež predstavlja dodatek za delo v nedeljo (38,5 milijona), dodatek za delo ponoči (30,7 milijona) in dodatek za stalno pripravljenost (20 milijonov).

Za izplačila novih dodatkov zaradi nujnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema se je namenilo 5,5 milijona evrov in zaradi prepovedi stavke 2,3 milijona evrov.

V povprečju so največje izplačilo dodatkov v lanskem letu prejeli vojaki (letno 5811 evrov na zaposlenega), policisti (5486 evrov) in funkcionarji sodne oblasti (4810 evrov).

Za delo preko polnega delovnega časa se je lani namenilo 171,2 milijona evrov, kar je za 8,6 odstotka več kot v letu 2021. Največji delež teh izplačil je bil v zdravstvu, in sicer se je medicinskim sestram in babicam skupaj izplačalo 58,8 milijona evrov, zdravnikom in zobozdravnikom pa 56,8 milijona evrov.

Za delovno uspešnost je bilo v letu 2022 skupaj izplačanih 245,8 milijona evrov, 10,3 odstotka več kot leto pred tem. Od tega so 147 milijonov evrov izplačali za delovno uspešnost za povečan obseg dela, 79,1 milijona evrov pa za redno delovno uspešnost. Iz naslova delovne uspešnosti zaradi prodaje blaga in storitev na trgu (tržna dejavnost) je bilo izplačanih 18 milijonov evrov.

V letu 2022 je bilo v javnem sektorju zaposlenih 189.306 oseb, kar je 2245 več kot leta 2021. Podatki o številu zaposlenih po plačanih urah - gre za razmerje med številom plačanih ur in številom ur mesečne delovne obveznosti - pa je bilo v lanskem letu večje za 1995 in je znašalo 184.656.

Primerjava z letom 2015 v letu 2022 kaže 47,4-odstotno rast sredstev za bruto plače, in sicer iz 3,448 milijarde evrov v letu 2015 na 5,081 milijarde evrov v lanskem letu.