Zagovornik: Dodatek za pomoč in postrežbo naj prejmejo vsi otroci in mladostniki z invalidnostmi
Dodatek za pomoč in postrežbo naj prejmejo vsi otroci in mladostniki z invalidnostmi, ki ga potrebujejo, meni zagovornik načela enakosti. Ministrstvu za delo med drugim priporoča spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je po njegovi oceni diskriminatoren do otrok s posebnimi potrebami, je sporočil Zagovornik.
Zagovornik načela enakosti je pred časom ocenil, da je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) diskriminatoren do otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb ter do nekaterih odraslih, ki so vključeni v poklicno zavarovanje.
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je zato priporočil, naj v novelo ZPIZ-2, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, vključi tudi dve spremembi, ki se nanašata na položaj otrok s posebnimi potrebami in položaj zaposlenih odraslih, ki opravljajo poklice, za katere veljajo starostne omejitve.
Stoti člen ZPIZ-2 pravico do posebnega dodatka za pomoč in postrežbo dodeljuje samo mladoletnim slepim osebam, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu ali upokojencu, po oceni zagovornika pa bi morali pravico do omenjenega dodatka imeti vsi otroci s posebnimi potrebami, ki pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb potrebujejo pomoč druge osebe in so zdravstveno zavarovani po drugih zavarovancih. Ministrstvu za delo zato priporoča odpravo diskriminacije s spremembo zakonodaje tako, da bodo dodatek za pomoč in postrežbo prejeli vsi, ki ga potrebujejo.
Za odpravo diskriminacije pa je priporočil tudi spremembo zakona v delu, ki ureja mirovanje poklicnega zavarovanja, ko delodajalci zaposlenim niso dolžni plačevati prispevkov za poklicno zavarovanje. Po oceni zagovornika je ta del zakona diskriminatoren do tistih zaposlenih, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati.
"Zaradi odsotnosti, ki so povezane z njihovimi osebnimi okoliščinami starševstva, spola in invalidnosti, se jim poklicna upokojitev zamakne, kar je tudi v nasprotju z uvedbo obveznega poklicnega zavarovanja zaradi opravljanja težkih del," so zapisali pri Zagovorniku.
Oceno diskriminiranosti je zagovornik opravil na pobudo društva za pomoč otrokom s posebnimi potrebami, ki je opozorilo, da otroci s posebnimi potrebami, ki sicer vidijo, a imajo morda celo večje oviranosti kot slepe osebe, niso upravičeni do tega dodatka.
Po zakonu o socialnem vključevanju invalidov jim omenjeni dodatek pripada šele pri 18 letih, pred tem pa so njihovi starši upravičeni do dodatka za nego otroka po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Zgolj otroci in mladostniki s slepoto pa poleg tega lahko prejmejo še dodatek za pomoč in postrežbo po ZPIZ-2.
"Zaradi te ureditve družina za kritje stroškov preživljanja in nege ter za pomoč in postrežbo slepega otroka prejme skupno približno 400 evrov na mesec. Družina otroka s težko duševno motnjo oziroma težko gibalno oviranostjo, ki ni slep, pa največ okrog 200 evrov na mesec," so še opozorili pri Zagovorniku.