Gorski center Zatrnik dobil koncesijo za dve sedežnici
Po več letih prizadevanj za oživitev smučišča na Zatrniku je družbi RTC Zatrnik, ki je od občine neuspešno skušala dobiti koncesijo za vlečnice, zdaj uspelo od države dobiti koncesijski akt za sedežnici.
Kot je izpostavil direktor družbe Aleš Zalar, jim to daje nov zagon za razvoj. Ob tem je napovedal sodelovanje z lokalno skupnostjo in TNP.
Vlada je v četrtek izdala uredbi o koncesiji za sedežnici Berjanca in Hotunjski vrh. Kot je povedal Zalar, je obstoječo sedežnico Berjanca možno z vzdrževalnimi deli usposobiti za obratovanje, na mestu obstoječe vlečnice Hotunjski vrh pa nameravajo zgraditi novo štirisedežnico. Napravi namreč pripadajo kar štiri smučarske proge, ki so primerne tudi za poletne dejavnosti.
"Gre za zelo pomembno podporo nadaljnjemu razvoju rekreacijskega centra Zatrnik, ki bo omogočila širitev ponudbe z zimskih na celoletne športne in rekreativne dejavnosti," je odločitev vlade pozdravil Zalar. Spomnil je, da je Zatrnik trenutno le manjše smučišče s tremi nizkovrvnimi vlečnicami in programi, primernimi za otroke in začetnike. Širitev smučišča z dvema sedežnicama pa bo v naslednjih letih omogočila užitke na snegu tudi zahtevnejšim smučarjem.
Sedežnica na Hotunjski vrh bo poleg tega omogočila celoletni turizem z razgledi in gorskimi kolesarskimi stezami, je napovedal Zalar in dodal, da imajo pripravljen tudi projekt za postavitev pustolovskega parka. Vsi ti načrti bodo sicer morali biti del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, katere priprave bo sedaj lahko stekla.
Zalar se zaveda, da bo pridobivanje vseh soglasij trajalo kar nekaj časa, prepričan pa je, da ne toliko, kolikor je minilo do pridobitve koncesije, saj teče že četrto leto, odkar so sprožili postopke za oživitev smučišča. Družba RTC Zatrnik se je zapletla v spore z Občino Gorje, ki ji tudi v nedavnem postopku za neposredno podelitev koncesije za vlečnice te ni podelila.
Kot je poudaril gorjanski župan Peter Torkar, od investitorja pričakuje soglasja vseh lastnikov zemljišč na območju smučišča, zagotovitev zadostnih parkirnih mest in presojo vplivov na okolje, ki jih bo sta imela povečano število obiskovalcev in delovanje centra, zlasti tudi na vodno zajetje. Torkarja je presenetilo, da se je država odločila za podelitev koncesije brez soglasij in državnega prostorskega načrta, ki bi po njegovem prepričanju moral biti osnova.
Tudi v javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP), kjer so bili v postopku medresorskega usklajevanja vladnih uredb za podelitev koncesije s strani Zavoda RS za varstvo narave pozvani k pripravi mnenja, menijo, da bi bilo že pred podelitvijo koncesijskih aktov za gradnjo novih žičnic na območju Zatrnika, ki je v tretjem varstvenem območju parka, treba pripraviti ustrezen prostorski akt, kot to določa zakon o TNP.
S tem bi se s pridobitvijo ustreznih strokovnih podlag preverilo varstvene, razvojne, prostorske in družbene interese, potrebe in želje. Ugotovilo bi se tudi upravičenost ponovnega zagona celotnega smučišča na nizki nadmorski višini, preverilo možnost, upravičenost in sprejemljivost morebitnega zasneževanja, preverilo sprejemljivost vpliva celoletnega turizma na namene parka, določilo nosilno zmogljivost smučišča ter opredelilo dopustne dejavnosti.
"Javni zavod TNP meni, da si območje smučišča Zatrnik zasluži ustrezno obravnavo skozi celovit prostorski akt, ki bo omogočal izvedbo realnih, usklajenih ureditev in rešitev za izboljšane trenutnega degradiranega stanja ter zagotavljal trajnostni razvoj enega od rekreacijskih območij državnega pomena znotraj narodnega parka," je izpostavil direktor zavoda Tit Potočnik.
Zalar je na drugi strani izpostavil, da zakon o TNP predvideva možnost gradnje žičniških naprav in umetnega zasneževanja na Zatrniku. Kot je napovedal, bodo sedaj s strokovnjaki opravili preliminarne pogovore o tem, kaj pogoji še dopuščajo, da se ne bi pozneje zapletali v pravne bitke in nasprotovanja. Ob tem je dodal, da bodo za razvoj območja iskali tudi širok konsenz pri prebivalcih in lokalni politiki.
Glede bojazni o prometni obremenitvi Zatrnika pa je izpostavil, da skupaj z javnim zavodom TNP pripravljajo načrt trajnostne mobilnosti, ki je povezan tudi z razbremenitvijo Pokljuke. Zmogljivosti parkirišč na Zatrniku so namreč omejene, zato bi bila ključna vzpostavitev centralnega parkirišča v dolini in zagotovitev transferjev. Zalar pa želi obuditi tudi več desetletij staro idejo o možnosti neposredne povezave Bleda s Hotunjskim vrhom s krožnokabinsko žičnico.