Slovencem spanec krade predvsem skrb za denar
Mnogi Slovenci se ponoči premetavajo zaradi skrbi, ki niso vedno povezane z zdravjem ali odnosi, temveč z denarjem. Negotovost glede prihodkov, dolgov ali prihodnosti pogosto povzroča občutek nemoči. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da je varčevanje eden najbolj učinkovitih načinov za zmanjšanje vsakodnevnega stresa in izboljšanje psihičnega počutja.
Strokovnjaki in profesorji finančne ekonomije svetujejo, da bi moral vsak posameznik na tekočem računu imeti varnostno rezervo med trikratnikom in šestkratnikom mesečnih življenjskih stroškov. V praksi to pomeni, da če nekdo porabi približno 1000 evrov na mesec, bi bilo dobro imeti na voljo med 3000 in 6000 evrov. Ta znesek omogoča lažje spopadanje z nepričakovanimi izdatki, kot so popravila, izguba dela ali zdravstvene težave.
Vendar se višina potrebnih prihrankov razlikuje glede na življenjsko situacijo. Ljudje z vzdrževanimi družinskimi člani ali v gospodinjstvih z večjo odgovornostjo se težje odločajo za redno varčevanje, a prav v takih primerih je dolgoročna strategija ključnega pomena. Strokovnjaki tako priporočajo varčevanje z obrestno-obrestnim učinkom, kjer se donosi ponovno vlagajo. Po njegovem bi vsak otrok lahko imel svoj varčevalni račun, na katerega se ob praznikih ali rojstnih dnevih nakažejo manjši zneski. Čez leta se to lahko spremeni v pomembno finančno podporo.
Obenem pa opozarjajo, da tudi prevelika količina denarja na tekočem računu ni priporočljiva. Depoziti imajo omejeno zaščito, poleg tega večina računov ne prinaša skoraj nobenih donosov. Zato svetuje razpršitev sredstev v preproste in razumljive oblike dolgoročnega varčevanja in vlaganja.
Med najpogostejšimi napakami, ki jih opažajo, so kratkoročne naložbe, prenagljeno odločanje zaradi nihanj na trgu, prekomerna uporaba kreditnih kartic ter nepreudarno špekuliranje z denarjem, ki bolj spominja na igre na srečo kot na premišljeno upravljanje.
Za dolgoročno finančno stabilnost in boljši spanec svetujejo predvsem potrpežljivost, redno varčevanje in zavestno načrtovanje. Pomembna je tudi odločitev, da naložbenih korakov ne sprejemamo impulzivno, temveč z jasno strategijo in razumevanjem svojega finančnega cilja.
