V javni obravnavi predlog uvedbe minimalnega davka
V skladu z dogovorom članic EU o uvedbi minimalnega davka na prihodke podjetij iz lanskega leta so na finančnem ministrstvu pripravili predlog zakona o minimalnem davku, po katerem bi za velike domače skupine in mednarodne skupine podjetij s sedežem v Sloveniji uvedli novo obdavčitev. DZ naj bi ga sprejel še pred koncem leta.
Članice EU so se o uvedbi minimalnega davka na prihodke podjetij, po katerem bodo morali biti letni prihodki posamezne skupine podjetij nad 750 milijonov evrov obdavčeni z vsaj 15 odstotki, dogovorile v začetku lanskega decembra. Svet EU je nato 14. decembra 2022 sprejel ustrezno direktivo. Njen cilj je vzpostavitev skupnega okvira za globalno minimalno davčno stopnjo v uniji na podlagi skupnega pristopa iz vzorčnih pravil Organizacije za sodelovanje in razvoj.
Države članice morajo direktivo v svoje nacionalne zakonodaje prenesti najpozneje do konca letošnjega decembra. "Priprava predloga zakona je nujna," je tako finančno ministrstvo zapisalo v predlogu zakona, ki je objavljen na spletnih straneh eUprave. Na komentarje bodo čakali do 16. julija.
Predlog zakona kot poglavitno rešitev uvaja nov sistem povrhnje obdavčitve. Pri tem so na ministrstvu upoštevali dogovor, da se z novim povrhnjim davkom obdavči vsakič, ko je dejanska davčna stopnja mednarodnega podjetja v dani jurisdikciji nižja od 15 odstotkov. Z njim bodo torej obdavčeni presežni dobički vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji.
Sistem bo veljal omejeno, to je za skupine z letnimi prihodki nad 750 milijonov evrov. To pomeni, da za veliko večino zavezancev ne bo sprememb, so zapisali na finančnem ministrstvu.
Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujejo, bo z novim davkom obdavčenih skupaj 184 multinacionalnih skupin. Skupna letna davčna obveznost družb, ki so del teh multinacionalnih skupin in so rezidenti v Sloveniji, je okoli 27 milijonov evrov. Ob uvedbi bo ta dodatna davčna obveznost v prvem letu predstavljala dodatne davčne prihodke državnega proračuna, pozneje se bo številka še povečala, so izračunali.
Sicer pa že sam predlog zakona temelji na preprečevanju erozije davčne osnove in preusmerjanju dobička, kar prav tako pozitivno vpliva na javnofinančne prihodke. S tem se na dolgi rok zmanjšuje možnost davčnega optimiziranja skupin podjetij preko različnih davčnih sistemov, kar omogoča bolj pravično in pošteno obdavčenje. Zakon naj bi se začel uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom 2023.
