Trideset let sodobne mature v Sloveniji
Letos mineva 30 let od ponovne uvedbe splošne mature v Sloveniji, ki je leta 1995 postala obvezen zaključek gimnazijskega izobraževanja in pogoj za vpis na visokošolske študije. V treh desetletjih jo je opravilo več kot 255.000 kandidatov. Leta 2002 se ji je pridružila še poklicna matura kot zaključek srednjega strokovnega izobraževanja.
Ob prvi izvedbi sodobne mature se je izpita udeležilo 7.891 dijakov, od katerih jih je uspešno opravilo 91 odstotkov. Med njimi je 128 kandidatov doseglo najmanj 30 točk od skupno 34 in si prislužilo naziv zlatih maturantov. V zadnjih 30 letih je naziv zlatih maturantov pridobilo 8.778 kandidatov, od tega jih je 661 zbralo vse možne točke.
Ob uvedbi mature je bila v gimnazije vpisana četrtina vseh srednješolcev. Zanimanje za gimnazijski program je nato več let naraščalo, v obdobju 2007–2009 je delež dijakov na gimnazijah dosegel 41 odstotkov. V zadnjih petnajstih letih se je ta delež nekoliko zmanjšal. V šolskem letu 2023/24 je gimnazije obiskovalo 28.557 dijakov, kar predstavlja 35 odstotkov vseh srednješolcev.
Med gimnazijci prevladujejo dekleta. V devetdesetih letih jih je bilo približno 61 odstotkov, kar velja tudi za zadnja leta. V tekočem šolskem letu je gimnazije obiskovalo 17.600 deklet in 11.000 fantov.
Večina maturantov se po srednji šoli vpiše na fakultete, a študija ne dokončajo vsi. Podatki za leto 2020 kažejo, da je visokošolsko strokovno izobraževanje uspešno zaključilo 39 odstotkov študentov s srednjo strokovno izobrazbo in 56 odstotkov tistih, ki so imeli srednjo splošno izobrazbo. Pri visokošolskem univerzitetnem izobraževanju so bile razlike podobne: študij je uspešno končalo 53 odstotkov nekdanjih dijakov srednjih strokovnih šol in 69 odstotkov nekdanjih gimnazijcev.
