Mohoriča in Govekarja ustavil ameriški makadam

Zmago na sicer kar 327 km dolgi preizkušnji po grobem kansaškem makadamu je sicer dobil Avstralec Lachlan Morton (EF Education-EasyPost) s časom 9 ur, 11 minut in 47 sekund. To je bila sicer šele druga neameriška zmaga. Leta 2022 je slavil Nizozemec Ivar Silk.

Dvaintridesetletni Avstralec je v sprintu za vsega sekundo ugnal domačina Chada Hago, tretje mesto pa je pripadlo Dancu Tobiasu Moerchu Kongstadu, ki je zaostal dobre tri minute in pol.

Prvi nastop na najbolj prestižni in zelo zahtevni makadamski preizkušnji se je slabo končal za oba slovenska predstavnika.

Mohoriča so organizatorji med dirko po načrtovanem odstopu privabili pred kamere, a 29-letnik ob tem ni bil pretirano razočaran. "Raje se posvetimo dirkanju s cestnimi kolesi, fantje. Tukaj se bomo zabavali, uživali, ob tem pa imamo še lepo vreme za kolesarjenje," je, kot ga citira spletni portal Cycling News, dejal član ekipe Bahrain-Victorious.

V petek je sicer dobro razpoloženi Mohorič na družbenih omrežjih delil posnetke precej bolj lepljivega makadama in blata, s katerim je imela njegova ekipa ogromno težav. Za dirko so se nato razmere v lepšem vremenu izboljšale.

Mohorič, Govekar in njun poljski ekipni kolega Lukasz Wisniowski so bili v soboto prekriti s prahom. Prvi je stik z glavnino izgubil Wisniowski po kaotičnem začetku v prvih 30 km, Govekar pa po dobrih 80 km. Mohorič se je ustavil nekje med časovnima postajama na 165 in 185 km.

Po pisanju Cycling News so imeli člani Bahrajna številne tehnične težave. "Ni tako lepa površina. Ni prav nič gladka, je kar grda in mojemu zadnjemu kolesu to ni všeč. Upam, da bo druga guma zdržala, čeprav sem polomil platišče po udarcu v kamen. Zdaj bomo po krajši poti šli do postaje za merjenje časa, se stuširali in kaj dobrega pojedli," je še med dirko dejal Mohorič.

Na startu je bilo sicer po podatkih spletnega portala Cycling Weekly rekordnih 5000 amaterjev in poklicnih kolesarjev iz 28 držav. Poleg Mohoriča je bil na startu tudi nedavno upokojeni belgijski as Greg Van Avermaet (na koncu sedmi) in številni drugi.

Na trasi so poznavalcem dogajanja v Kansasu, kjer makadamska preizkušnja poteka od leta 2006 in hitro pridobiva na veljavi, najbolj znani odseki Divide Road, Little Egypt ter najdaljši vzpon do jezera Kohola vsega 45 km do konca.

Kolesarji morajo na dirki upoštevati tudi določena pravila. Spremljevalnih vozil ni, pomagači ob trasi pa lahko hrano in pijačo delijo le na dveh točkah, in sicer na 112 in 238 kilometrih, je prejšnji teden v svoji napovedi na spletni strani zapisalo moštvo Bahrain-Victorious.

Kolesarji si lahko med sabo pomagajo ob tehničnih težavah, v posebnih trgovinah lahko celo kupijo nadomestne dele ali pa jim ob težavah pomaga občinstvo ob trasi. Vsi kolesarji imajo poleg tudi mobilni telefon, ves čas pa jih v ozadju "lovi metla", ki meri čas glede na vodilnega.

Najbolj priljubljena trasa, na kateri sta nastopila tudi oba Slovenca, je dolga 327 km oziroma nekaj čez 200 milj, od tod tudi ime Unbound 200, a obstajajo tudi krajše in ena daljša različica, XL-verzija je dolga kar 560 km oziroma 350 milj.