Lampič: Očitno je to tisti teden v sezoni, ko mi ne gre
Izkupiček Anamarija Lampič na svetovnem prvenstvu v biatlonu je 28. mesto iz zasledovanja. Uvrstitev tekmovalke ne zadovoljuje, a kot pravi, je tekaška forma dobra, zelo pa se je zataknilo pri streljanju. "Očitno je to tisti teden v sezoni, ko mi res ne gre," je ob robu SP na Moravskem ugotavljala tekmovalka iz Valburge pri Smledniku.
"Rezultatsko je šlo prav tukaj najslabše v celi sezoni. Tekaško je bilo zelo v redu, časi so zelo hitri, a očitni mi prav v teh dneh ne gre. Izidi nikakor niso v skladu z željami, a tega se ne da izsiliti ali predvideti. S tem se moram zdaj sprijazniti in trenirati naprej," je v pogovoru s slovenskimi novinarji dejala 28-letna reprezentantka.
Obenem ugotavlja, da ji neuspeh na Češkem ne sme predstavljati bremena za naprej. "Z dobrimi ali slabimi izidi se v resnici ne spremeni nič. Tudi, če bi zmagala, bi me čakali isti treningi, iste tekme in iste obveznosti. Moram vztrajati."
Razlog za slabši dosežek je streljanje, kjer tudi v drugi sezoni v eliti ni bilo pravega napredka, za nameček so bili pogoji na strelišču v Novem Mestu zelo težki. "Na strelišču smo imeli prav vse - veter, dež, meglo, toplo vreme. Vse to je težko spremljati in se prilagoditi pred streljanjem."
"Čaka me veliko dela na strelišču. Zame je to nov šport in v dveh letih se vsega ne moreš naučiti. Moram garati, vztrajati in verjeti. Potreben pa je tudi čas in mislim, da bo šlo," pozitivna ostaja nekdanja vrhunska smučarska tekačica.
Posebnosti streljanja, ki jih predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj doživlja na tekmah, je opisala tudi podrobneje. Začelo se je s težavo pri pravem položaju za strel zaradi drseče podloge pod smučmi. "V sprintu sem nato zgrešila dva strela, ker nisem bila pravilno pozorna na zastavice. Te so bile mokre in v vetru seveda niso plapolale kot bi, če bi bile suhe. A tukaj smo imeli tudi meglo, pa sunke vetra, vrtinčenje vetra. Zvečer se vidljivost močno spremeni zaradi sončnega zahoda."
Za upoštevanje vseh dejavnikov pa bo potreben čas in trdo vztrajanje s puško. "Vse to preseneti tudi najboljše in ne čudim se, če mene. Čez noč se tega ne da naučiti. Morda sem šla za nameček v tekme brez potrebnega pritiska in jih preveč jemala kot vsako tekmo svetovnega pokala."
Tekaški časi so bili izjemni. Na prvih štirih tekmah je bila dvakrat najhitrejša in dvakrat druga, pa čeprav so bile smuči na prvih dveh tekmah le dobre, na drugih dveh odlične. In mehke proge za Lampič nikakor niso bile prednost. "Tak sneg ustreza najlažjim tekmovalkam, ker se jim najmanj vdira. Moja tekaška forma pa je očitno odlična. Ne vem, morda mi je po Oberhofu manjkala kakšna tekma več, da bi se ogrela. Tako se zgodi v športu."
A vselej nasmejana tekmovalka kranjskega Triglava ostaja pozitivna, saj je izluščila tudi pozitivne strani SP, ki so jo navdušile. Prvenstvo si bo slovenska biatlonka zapomnila predvsem po velikem trudu, ki so ga organizatorji v spomladanskem vremenu vsakodnevno vlagali v izvedbo tekem. "Za vedno pa si bom to tekmo zapomnila po norem vzdušju na tribunah, to je bilo res nekaj izjemnega."