Borrell: Rusija bo morala plačati za uničenje v Ukrajini
Preučili bomo vse pravne možnosti, da zagotovimo, da bo Rusija plačala za uničenje v Ukrajini, je na začetku dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v poljskem Lodžu danes izjavil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Zasedanja se udeležuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.
"Danes se bom srečal s kolegi zunanjimi ministri... Preučili bomo vse pravne možnosti, da zagotovimo, da bo Rusija plačala za uničenje, ki ga povzroča v Ukrajini," je pred srečanjem dejal Borrell in spomnil, da je EU od ruskega napada na Ukrajino zamrznila za skoraj 20 milijard evrov ruskega premoženja, sankcije Zahoda proti Moskvi pa so omogočile zamrznitev tudi 300 milijard evrov deviznih rezerv ruske centralne banke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Te rezerve so blokirane. Toda med blokado in zaplembo je velika razlika," je opozoril Borrell in pojasnil, da obstajajo pravni postopki, ki jih je treba preučiti. "Toda naš predlog je na mizi... Rusija mora plačati za obnovo Ukrajine," je še dodal, pri čemer je imel v mislih, da bi projekt obnove Ukrajine pokrili z zamrznjenimi ruskimi sredstvi.
Zasedanja Ovseja, ki ga kot organizaciji predsedujoča letos gosti Poljska, se udeležuje tudi zunanja ministrica Fajon, ki je med drugim sodelovala na dogodku o skupnih ukrepih za odpravo ruske nekaznovanosti in za zagotavljanje pravic za žrtve.
"Slovenija bo še naprej podpirala vse napore, ki so usmerjeni v zagotavljanje odgovornosti za storjena kazniva dejanja v Ukrajini," je zatrdila in napovedala, da bo Slovenija v kratkem vložila intervencijo v postopku Ukrajine proti Rusiji pred Meddržavnim sodiščem v Haagu zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, so sporočili z zunanjega ministrstva.
V govoru na plenarnem zasedanju je vnovič obsodila vojno v Ukrajini ter kršitev zavez in načel Ovseja, katere članici sta tudi Rusija in Ukrajina.
Varšava je že minuli teden sporočila, da je ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu prepovedala vstop v državo in da pričakuje, da se bo zasedanja v imenu Rusije udeležil nekdo drug. Moskva je kmalu zatem potezo obsodila kot provokativno in nesprejemljivo.
V odziv na prepoved je Lavrov danes v Moskvi izjavil, da Zahod "ustvarja ločnice", kar je po njegovih besedah točno to, proti čemur naj bi Ovse boril oziroma točno tisto, zaradi česar je bil ustanovljen. Dodal je, da "poljski sosedje že vse leto vestno kopljejo grob tej organizaciji in uničujejo ostanke kulture soglasja", navaja AFP.
Poljski zunanji minister Zbigniew Rau je te obtožbe na zasedanju zavrnil in jih označil za nezaslišane. Ko je dejal, je Rusija februarja "zavrnila obnovljeni evropski varnostni dialog" in od takrat blokirala več odločitev Ovseja.
"Tako kot mu ni uspelo poraziti Ukrajine ... (ruskemu predsedniku Vladimirju) Putinu tudi ni uspelo s prizadevanji, da bi razdelil ali uničil Ovse," pa je v tem kontekstu dejala ameriška državna podsekretarka za politične zadeve Victoria Nuland in izrazila optimizem glede prihodnosti organizacije.
Ovse je bil ustanovljen leta 1975, na vrhuncu hladne vojne, z namenom spodbujanja dialoga med Vzhodom in Zahodom. Sedež organizacije je na Dunaju.
Ob robu zasedanja se je Fajon danes srečala s predstavnico Ovseje za svobodo medijev Tereso Ribeiro. Ločeno se je sestala tudi z zunanjimi ministri Armenije, Kazahstana in Uzbekistana ter se seznanila z razmerami v Srednji Aziji in Gorskem Karabahu, kot tudi z vplivom vojne v Ukrajini na te države, še piše v sporočilu MZZ.