Po volitvah v Črni gori še veliko nejasnosti glede nove vlade
Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Črni gori je v nedeljo prišlo do menjave generacij, a tudi do nejasnosti glede bodoče vladne koalicije. Po danes objavljenih končnih podatkih inštitutov za raziskovanje volitev CDT in Cemi je zmagala lani ustanovljena opozicijska neparlamentarna stranka Gibanje Evropa zdaj (PES).
Po teh neuradnih rezultatih, ki veljajo za zanesljive, je PES prejel okoli 26 odstotkov glasov in s tem 24 od skupno 81 poslanskih mest. Državna volilna komisija, ki je doslej objavila le izide po posameznih krajih, naj bi prve uradne volilne izide za celotno državo objavila šele danes zvečer, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po podatkih CDT in Cemi se je na drugo mesto uvrstila koalicija Skupaj pod vodstvom do leta 2020 desetletja vladajoče Demokratske stranke socialistov (DPS), ki je tokrat prvič kandidirala kot opozicijska stranka in brez svojega dolgoletnega voditelja Mila Đukanovića, ki je odstopil aprila po porazu na predsedniških volitvah.
DPS, ki jo začasno vodi 35-letni Danijel Živković, je skupaj s svojimi nekdanjimi koalicijskimi parterji - Socialdemokrati (SD), Liberalno stranko (LP) ter Demokratsko unijo Albancev (DUA) - prejela 23 odstotkov glasov in 21 poslanskih mest.
Tretja politična sila je prosrbsko zavezništvo Za prihodnost Črne gore, v katerem sta Demokratska ljudska stranka (DNP) in Nova srbska demokracija (NSD), ki je prejelo 14,8 odstotka glasov in 13 sedežev.
Sledi zavezništvo Pogum šteje, v katerem so Demokrati Aleksa Bečića in Ura dosedanjega premierja Dritana Abazovića, ki je prejelo 12,3 odstotka glasov oziroma 11 sedežev. V parlament so se uvrstile tudi stranke hrvaške in albanske manjšine, pa tudi bošnjaške. Bošnjaška stranka je med njimi prejela največ glasov, 6,9 odstotka in s tem šest poslancev.
Volitve je zaznamovala izredno nizka volilna udeležba, ki je bila po neuradnih podatkih 56,2-odstotna, najnižja od uvedbe večstrankarskega sistema v državi. To je mogoče pripisati tudi nasičenosti volivcev, ki so v zadnjih devetih mesecih ob predsedniških glasovali tudi na lokalnih volitvah. Na zadnjih, sicer prelomnih parlamentarnih volitvah leta 2020, pa je bila volilna udeležba 76-odstotna.
Vodja zmagovite stranke PES, 35-letni Milojko Spajić, naj bi po pričakovanjih od strankarskega kolega, črnogorskega predsednika Jakova Milatovića dobil mandat za sestavo nove vlade, kdo bo v koalicijski vladi, pa še ni jasno. Spajić, ki je aprila kandidaturo za predsednika države umaknil zaradi dvojnega državljanstva, je po zaprtju volišč v nedeljo povedal le, da se bodo pogovarjali z vsemi, "ki delijo njihove vrednote", iz možnih pogovorov o koaliciji pa izključil DPS in Uri. Iz PES pa so sporočili, da bodo najprej opravili posvete znotraj stranke, čez nekaj dni pa predstavili svoja stališča o sestavi nove vlade.
Spajić in Milatović sta bila sicer v vladi premierja Zdravka Krivokapića, ki so jo oblikovali po porazu DPS na volitvah leta 2020, ministra za finance oziroma za razvoj. Po njenem padcu sta lani ustanovila stranko PES.
Predstavniki ostalih strank so po zaprtju volišč v nedeljo zatrjevali, da brez njih stabilne vlade ne bo mogoče sestaviti.
Profesor z Univerze v Bostonu Vesko Garčević je za Radio Slobodna Evropa ocenil, da Črna gora po volitvah vstopa v obdobje politične nestabilnosti in da bo potrebno še nekaj volitev do stabilizacije razmer. Po njegovih ocenah bi bila edina stabilna koalicija PES in DPS, za katero pa je vprašanje, če je sploh mogoča, medtem ko da bodo vse ostale koalicije kratkoročne.
Tiskovni predstavnik Evropske komisije Peter Stano je izrazil pričakovanje EU, da bo Črna gora ohranila popolno usklajenost z zunanjo politiko EU, saj je "ena od držav kandidatk z dolgim rekordom do stoodstotne usklajenosti z zunanjo politiko EU". EU to redno izpostavlja in ceni, saj ima to usklajevanje ceno za državo in je zato tarča tujega zlonamernega mešanja, je dodal. Izrazil je še prepričanje EU, da bo Črna gora tudi z novo vlado zelo uspešna in da bo napredovala v procesu približevanja EU.