Pregled sodnega postopka proti Miloradu Dodiku in Milošu Lukiću
Sojenje Miloradu Dodiku in Milošu Lukiću pred Sodiščem BiH je trajalo več kot eno leto in se odvijalo pod velikim pritiskom, tako s strani politike kot javnosti. Obtoženca sta ves čas postopka trdila, da gre za politično motiviran proces, medtem ko je tožilstvo vztrajalo pri obtožbah na podlagi sprememb Kazenskega zakonika BiH, ki jih je uvedel visoki predstavnik Christian Schmidt.
Dodik se je zagovarjal, da kot predsednik Republike Srbske ni storil kaznivega dejanja, ko je podpisal dva zakona, sprejeta v Narodni skupščini RS, kljub temu da je visoki predstavnik ta postopek ustavil. Po njegovih besedah gre za pravico entitete, Schmidt pa po mnenju oblasti Republike Srbske nima legitimnosti.
Obramba je poskušala kot pričo poklicati Schmidta, vendar je sodišče to zahtevo zavrnilo zaradi njegove diplomatske imunitete. Tožilstvo je vztrajalo, da sta obtožena s podpisom in objavo zakonov neposredno kršila odredbe visokega predstavnika, kar je bilo opredeljeno kot kaznivo dejanje.
Skozi celoten postopek so obtoženci večkrat zahtevali izločitev sodnikov, izpodbijali pristojnost sodišča in poskušali zavlačevati obravnave. Obramba je opozarjala, da je cilj postopka politična eliminacija Dodika. Sodišče je zavrnilo tudi zahtevo za ločitev primerov, kar je obramba označila kot dokaz pristranskosti postopka.
V okviru sojenja so bile zaslišane priče, med njimi tudi glavna sekretarka Kabineta predsednika RS Jelena Pajić Baštinac, ki je potrdila, da je Dodik aktivno sodeloval pri sprejemanju zakonov. Postopek je bil za kratek čas prekinjen zaradi Dodikovega zdravstvenega stanja, vendar je bil nato pripeljan do konca.
Sodišče BiH je Milorada Dodika obsodilo na eno leto zapora in šestletno prepoved političnega delovanja, medtem ko je bil Lukić oproščen. Sodba še ni pravnomočna in obtoženca imata možnost pritožbe. Dodikova obsodba je že sprožila ostre odzive v političnem vrhu Republike Srbske, kjer opozarjajo na možne radikalne ukrepe v odziv na odločitev sodišča.
