Trumpove carine zadele tudi nenaseljene otoke
Nova trgovinska ofenziva ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razširila meje doslej razumljenega trgovinskega boja. Med najbolj presenetljivimi destinacijami, ki jih zadevajo nove carine, so se znašli Otoki Heard in McDonald – nenaseljena avstralska ozemlja v Indijskem oceanu, več kot 4.000 kilometrov od zahodne obale Avstralije.
Kljub temu da tam ni trgovinske dejavnosti, bodo izdelki, ki bi morebiti prišli iz teh krajev, morali plačati 10-odstotno carino za vstop v ZDA.
Odločitev, ki jo je Trumpova administracija predstavila kot ukrep »vzajemnih carin«, je v mednarodni javnosti naletela na začudenje in posmeh. Otoki, znani po popolni izolaciji, ledenikih, pingvinih in vulkanski pokrajini, veljajo za svetovno naravno dediščino in imajo izključno znanstveno vlogo. Na njih ni industrije, iz njih ni izvoza in z Združenimi državami nimajo nikakršnih gospodarskih povezav.
Podobno arbitrarno se zdi tudi vključitev Kokosovih otokov, kjer sicer živi približno 600 prebivalcev, a njihova trgovinska izmenjava z ZDA je prav tako zanemarljiva. Vprašanja, ki se ob tem odpirajo, se nanašajo predvsem na doslednost in logiko, po kateri je Trumpova administracija oblikovala seznam držav in ozemelj, ki jih zadevajo nove carine.
Otok Heard s svojo mogočno goro Mawson in otok McDonald z ostrimi skalami sta dostopna le z dolgo plovbo, ki lahko zaradi razmer traja do deset dni. Tamkajšnji obiskovalci so skoraj izključno znanstveniki, ki raziskujejo ekosisteme in podnebne spremembe. Strogo nadzorovan dostop in popolna odsotnost komercialne dejavnosti dodatno poudarjata absurdnost ukrepa.
Trumpova odločitev, ki je bila predstavljena kot del širšega trgovinskega načrta za uravnoteženje zunanjetrgovinske bilance, je v teh primerih težko razložljiva z ekonomskega vidika. Namesto strateškega učinka so ukrepi sprožili vprašanja o politični motiviranosti in razumljivosti predsednikovih potez, pri čemer je trgovinska vojna očitno zajela tudi kotičke sveta, kjer trgovine sploh ni.
