Volitve v BiH v znamenju velikega poraza Izetbegovića in Schmidtovih sprememb volilne zakonodaje

Prvo je velika zmaga Denisa Bećirovića za bošnjaškega člana predsedstva BiH, drugo pa odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta, ki je takoj po zaprtju volišč uvedel spremembe volilnega zakona BiH.

Po skoraj 85 odstotkih preštetih glasov je član Socialdemokratske stranke (SDP BiH) in kandidat združene bošnjaške opozicije Bećirović dobil 57 odstotkov glasov. Njegov glavni tekmec, predsednik vodilne bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA) Bakir Izetbegović, je prejel 37,84 odstotka glasov in velja za največjega poraženca letošnjih volitev. Z zmago Bećirovića se bo prvič po dvanajstih letih zgodilo tudi, da v predsedstvu BiH ne bo zastopan politik SDA.

Bećirović je zmago razglasil že v nedeljo zvečer in državljane pozval, naj se poenotijo glede življenjsko pomembnih zadev. Evropsko unijo je pozval, naj BiH dodeli status kandidatke, sosednje države pa k sodelovanju in reševanju odprtih vprašanj.

Izetbegović je že v nedeljo zvečer priznal poraz in dejal, da preprosto ni imel možnosti ob kandidatu, ki ga podpira enajst opozicijskih strank. Obenem je poudaril, da te brez njegove stranke še vedno ne bodo mogle sestaviti vlade.

Položaj hrvaškega člana predsedstva BiH je medtem že četrtič zasedel Željko Komšić. Delni rezultati volitev, ki jih je objavila državna volilna komisija (CIK), so pokazali, da je dobil 53,61 odstotka glasov, Borjana Krišto iz HDZ BiH, ki so jo podprle vse hrvaške stranke, pa 46,39 odstotka glasov.

Sedanja predsednica Republike Srbske Željka Cvijanović iz največje stranke bosanskih Srbov - Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), ki jo vodi njen tesni sodelavec Milorad Dodik, - pa je prepričljivo zmagala v tekmi za srbsko članico predsedstva BiH.

Delni neuradni rezultati volitev kažejo tudi na vnovično izvolitev Dodika za predsednika Republike Srbske, ki je bil na tem položaju že med letoma 2010 in 2018. Po 81,91 odstotka preštetih glasov je prejel 48,80 odstotka glasov, njegova glavna tekmica in članica opozicijske srbske Stranke demokratičnega napredka (PDP) Jelena Trivić pa 42,69 odstotka.

CIK je objavil tudi delne neuradne rezultate za volitve v predstavniški dom parlamenta BiH, ki kažejo, da bosta SDA in HDZ BiH ostali vodilni stranki, ob njiju pa verjetno tudi SNSD.

Po 62 odstotkih preštetih glasov iz Federacije BiH je s 24,87 odstotka glasov prepričljivo zmagala SDA. Sledi koalicija hrvaških strank, zbranih okoli največje hrvaške stranke HDZ BiH, ki je prejela 19,43 odstotka glasov.

Opozicijska SDP BiH je prejela 12,42 odstotka glasov, Komšićeva Demokratska fronta (DF) 9,49 odstotka, Narod in pravica pa 7,44 odstotka glasov. Čez parlamentarni prag so po doslej preštetih glasovih prišle še koalicija NES-Za nove generacije, Naša stranka in HDZ 1990 - HNP.

Hrvaška tiskovna agencija Hina navaja, da se SDA lahko nasloni na Komšićevo DF, s katero je že bila v koaliciji. SDA in HDZ BiH pa bosta najverjetnejši partnerki v novi vladajoči koaliciji na državni ravni, kar odpira tudi pot njunemu sodelovanju na ravni federacije.

V Republiki Srbski je medtem po 80 odstotkih preštetih glasov največ - 42,44 odstotka - dobila Dodikova SNSD. Tri srbske opozicijske stranke, ki jih vodita Srbska demokratska stranka (SDS) in PDP, pa so na volitvah v predstavniški dom parlamenta BiH dobile skupaj manj kot 35 odstotkov glasov.

Hina dodaja, da so volitve spremenile odnose političnih sil, vendar ne v tolikšni meri, da bi prišlo do popolne spremembe oblasti, tako da bodo BiH tudi prihodnja štiri leta še naprej vodile tri velike nacionalne stranke.

Odgovorni urednik tiskovne agencije Federacije BiH Dejan Jazvić je za STA ocenil, da se razmerje moči na političnem prizorišču BiH po teh volitvah ne bo bistveno spremenilo. "Vse kaže, da bodo vodilne vloge še naprej imele SDA, HDZ BiH in SNSD," je dejal in poudaril, da je volilni in politični sistem v državi tak, da bodo za oblikovanje oblasti na državni in entitetski ravni potrebne široke koalicije, možne pa so vse kombinacije.

Obrata v politiki urednik Fene ne pričakuje pri nobenem od akterjev. Stične točke med tremi nacionalnimi politikami v BiH vidi le pri vstopanju v EU.

Jazvić je komentiral tudi odločitev Schmidta, da spremeni volilni zakon. Spremembe vidi kot določen poskus ublažitve hrvaškega nezadovoljstva zaradi ponovnega preglasovanja na volitvah za hrvaškega člana predsedstva BiH.

Ena od ključnih sprememb, ki jih je uvedel Schmidt, je namreč ta, da je povečal število predstavnikov v zgornji dom parlamenta Federacije BiH, dom narodov. Namesto 17 predstavnikov iz vsakega konstitutivnega naroda, Bošnjakov, Srbov in Hrvatov, jih bo v domu narodov zdaj po 23, namesto sedmih predstavnikov iz drugih narodov pa 11. S tem je Schmidt med drugim onemogočil Bošnjakom, da bi v domu narodov Federacije BiH preglasovali Hrvate.

"Njegov poseg v ustavo Federacije BiH in državni volilni zakon bo okrepil legitimno nacionalno predstavništvo v zgornjem domu parlamenta Federacije BiH, domu narodov, ki je ključna institucija za vzpostavitev izvršne oblasti. Z drugimi besedami, Schmidt je preprečil oblikovanje izvršne oblasti proti volji večine hrvaških volivcev v BiH," je poudaril Jazvić.

Spomnil je, da je bila to ena od ključnih tem v propadlih pogajanjih o volilni reformi v zadnjih mesecih in celo letih. Pri tem je poudaril, da je Schmidt s svojimi zadnjimi spremembami le delno izpolnil hrvaške zahteve in da ni zagotovil niti izvrševanja sodb sodišč o diskriminaciji manjšin. Zato Jazvić pričakuje, da bo vprašanje volilne reforme tudi po oblikovanju vlade visoko na dnevnem redu.

Spremembe, ki jih je uvedel Schmidt, je že v nedeljo pozdravil tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Poudaril je, da zagotavljajo politični obstanek Hrvatov v BiH in prispevajo k zagotavljanju njihove legitimne zastopanosti v domu narodov parlamenta Federacije BiH in v vladi te bošnjaško-hrvaške entitete.

Izidov za volitve v spodnja domova parlamentov obeh entitet ter kantonalnih skupščin v federaciji še ni. Volilna udeležba je bila 50-odstotna.