Več žensk v znanosti, a delež diplomantk STEM v Sloveniji še pod povprečjem EU

V srednješolskih STEM programih je bilo v Sloveniji največ dijakinj v naravoslovnih programih, kjer je delež v šolskem letu 2023/24 znašal 52 %. Na področju informacijske tehnologije se je delež dijakinj v primerjavi s šolskim letom 2016/17 povečal z 4 % na 6 %, pri tehničnih poklicih pa ostaja 11 %. Na ravni visokega šolstva se največ študentk izobražuje na naravoslovnih programih, kjer predstavljajo 57 % vseh vpisanih. Pri informacijski tehnologiji se je delež študentk v zadnjih letih povečal na 21 %, pri tehničnih in gradbenih študijih pa ostaja skoraj nespremenjen.

Po številu diplomantk v STEM programih Slovenija še vedno zaostaja za evropskim povprečjem. Leta 2022 je v Sloveniji diplomiralo 15,5 študentke na 1.000 prebivalcev, medtem ko je evropsko povprečje 16,7. Največ diplomantk STEM je bilo v Franciji in na Irskem, najmanj na Cipru in v Luksemburgu.

V raziskovalno-razvojni dejavnosti je zaposlenih manj žensk kot moških, a se število raziskovalk povečuje. Med letoma 2017 in 2022 je njihovo število naraslo za 31 %, pri moških pa za 16 %. Kljub temu raziskovalke predstavljajo le 35 % vseh zaposlenih na tem področju, pri čemer je največja enakost v državnem sektorju (49 % žensk), najmanjša pa v poslovnem sektorju, kjer jih je le četrtina.

Plačna vrzel med spoloma ostaja problematična, saj ženske v povprečju še vedno zaslužijo manj kot moški. Največja razlika je v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer je znašala 22,5 %, visoka pa je tudi v zdravstvu in socialnem varstvu (21,6 %). Na nekaterih področjih, kot so oskrba z vodo, gradbeništvo ter promet in skladiščenje, pa ženske v povprečju zaslužijo več kot moški.

Kljub napredku pri vključevanju žensk v STEM področja ostajajo izzivi, predvsem na tehničnih in tehnoloških študijskih smereh ter pri enakih možnostih zaposlovanja in napredovanja v raziskovalnih poklicih.