V Braslovčah 62. dan hmeljarjev
uristično društvo Braslovče danes pripravlja tradicionalno etnološko in kulinarično prireditev, 62. dan hmeljarjev. S prikazom starih hmeljarskih opravil ter imenovanjem hmeljarskih starešine in princese bodo obeležili začetek obiranja hmelja v Spodnji Savinjski dolini.
Prireditev se bo začela s povorko skozi trg v Braslovčah, v kateri bodo sodelovali konjeniki, Laška godba in mažoretke, pa tudi dosedanji hmeljarske starešine in hmeljske princese, ki bodo na vozovih prikazali življenje in delo hmeljarjev nekoč.
Na prireditvi bodo predstavili nov hmeljarski par, obeta se tudi tekmovanje v ročnem obiranju hmelja, je zapisal organizator prireditve, Turistično društvo Braslovče.
Kot je dejala specialistka za hmelj Irena Friškovec, letos 121 tržnih pridelovalcev hmelj prideluje na 1644 hektarjih, kar je 31 hektarjev manj kot lani. Največ hmelja je še vedno sorte aurora, njen delež na hmeljiščih je 42-odstoten. Sledijo sorte celeia z okoli 30 odstotki, bobek z okoli 10 odstotki in savinjski golding z okoli osmimi odstotki.
Tudi letošnjo rast in razvoj hmeljskih rastlin je narekovalo vreme, je dejala Friškovec. Pomlad je bila prehladna in premokra. Na izpostavljenih legah so beležili tudi pozebe prvih poganjkov. Poznajo se tudi lanske poplave.
"Naše bojazni po poplavah avgusta lani so se izkazale za upravičene, saj rastline hmelja v poplavljenih hmeljiščih letos slabše priraščajo, ostajajo šibke, s tanjšimi poganjki. Enako se dogaja tudi v vseh hmeljiščih na težjih, slabše odcednih tleh, kjer je zaradi obilice padavin voda zastajala v tleh, kar povzroči pomanjkanje kisika v tleh, to pa se odraža v rasti in razvoju hmelja. Rastline so v teh hmeljiščih ostale smrekaste, s kratkimi stranskimi poganjki, in niso prišle do vrha," je pojasnila Friškovec.
Rastline so sicer v večini hmeljišč prišle do vrha opore, a jih je veliko ostalo s kratkimi stranskimi poganjki, imajo obliko ozkega valja ali pa so celo smrekaste. Mlajši nasadi na odcednih tleh pa so razvili normalne oblike rastline, kar pomeni obliko širokega valja.
Tudi letos je kar nekaj hmeljišč poškodovala toča. Še posebej močna je bila konec maja na območju Šmartnega pri Slovenj Gradcu in v začetku junija v Spodnji Savinjski dolini na območju Poljč.
Trenutno napovedi pridelka, tako Friškovec, še nimajo, pozne sorte zaključujejo cvetenje, zgodnejše so že oblikovale storžke, ki morajo še dozoreti. Zato je zelo pomembno še vreme v preostalih dneh avgusta. Hmeljarji si želijo, da napovedani vročinski val ne bo prinesel daljšega obdobja temperatur nad 30 stopinj Celzija in bo vreme ugodno za razvoj storžkov.
"Glede na vse omenjeno so prve ocene takšne, da bo letošnja letina po količini podpovprečna, a končne ocene bomo lahko dali šele konec avgusta oz. v začetku septembra. Začetek obiranja se nakazuje čez kakšnih 10 - 12 dni, okoli 20. avgusta," je še dejala Friškovec.
