Matematik Bojan Mohar pridobil ERC projekt na temo kraških vodotokov

Projekt bo vodil s tremi kolegi iz tujine, raziskovali pa bodo dinamiko kraških vodotokov in pojav fenomenov v ekstremnih razmerah, kot so poplave in suše.

Projekt KARST je prvi sinergijski projekt ERC, ki ga je pridobil slovenski raziskovalec. Tovrstni projekti zahtevajo sodelovanje treh ali štirih raziskovalcev z različnimi znanji, ki se komplementarno dopolnjujejo. Mohar, ki je sicer že več let razpet med Slovenijo in Kanado, kjer trenutno živi, bo tako interdisciplinarni projekt vodil skupaj s kolegi iz Francije, Španije in Švice.

Obseg projekta je skoraj 9,9 milijona evrov za obdobje šest let, ki si ga bodo vse štiri raziskovalne institucije razdelile v enakih deležih.

Kot je povedal Mohar, so kraški vodotoki "velika dragocenost in hkrati velika nevarnost". "Medtem ko predstavljajo vir pitne vode za okoli 25 odstotkov svetovne populacije, so hkrati sposobni zelo hitrega pretoka vode in prenosa onesnaženja". S projektom želijo razložili fizikalne zakone, ki urejajo vodne pretoke in in prenašanje onesnaženja po vodotokih v kraškem svetu.

Projekt bo prinesel nova spoznanja o sistemih podzemnih jam in vodotokov. Končni cilj pa je, da bi znali predvidevati, kdaj bi lahko v kraškem svetu prišlo do ekstremnih razmer, kot so poplave ali dolgotrajna suša in kako bi lahko ekstremne razmere vplivale na kraško podzemlje, kar je še posebej pomembno v luči podnebnih razmer. Na ta način bi lahko opis kraškega sveta služil tudi političnim upravljavcem vodotokov, je pojasnil Mohar.

Dejal je še, da je pridobitev projekta priznanje, da so na pravi poti. "Upam, da bo to tudi spodbuda za druge raziskovalce in vede, da se internacionalizirajo, združujejo in da prinesejo vrhunska znanja v Slovenijo".

Projekt poleg Moharja vodijo še fizik Benoit Noetinger s francoskega instituta IFPEN v Franciji, hidrogeolog Philippe Renard z Univerze v Neuchatlu v Švici, in hidrolog Marco Dentz z instituta IDAEA-CSIC v Španiji.

Projekt KARST je sicer že tretji ERC projekt, ki so ga pridobili na FMF in drugi s področja matematike. Že aprila sta namreč ERC projekta za uveljavljene raziskovalce dobila raziskovalca Franc Forstnerič in Maruša Bradač. Po besedah dekana FMF Tomaža Koširja je nov dosežek Moharja ponovna potrditev dolgoletnega sistemskega in kakovostnega dela na FMF. Nadeja se, "da bi pridobljeni ERC projekti v slovenskem prostoru spodbujali ambicioznost in globalno prodornost našega akademsko-raziskovalnega prostora".

Med drugim je projekt povezan s teorijo grafov, ki je poleg teoretičnega računalništva glavno področje Moharjevega raziskovanja. Teorija grafov je zelo uporabna in v Sloveniji zelo razvita veja matematike, ki pomaga modelirati različne procese v naravi in družbi, denimo vezi v kemiji, promet ali prijateljstva na družabnih omrežjih, je za STA pojasnil predstojnik Oddelka za matematiko Matjaž Konvalinka.

Bojan Mohar raziskovalno deluje na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani ter na Univerzi Simon Fraser v Kanadi, ki sodi med najbolj ugledne kanadske univerze glede na raziskovalne dosežke. Je član Inženirske akademije Slovenije ter Royal Society of Canada. Deluje na področjih teorije grafov in teoretičnega računalništva. Njegovi dosežki v algebrajski teoriji grafov so odmevni, saj se uporabljajo v računalništvu in jih lahko povežemo tudi z delovanjem iskalnika Google. Odkril je vrsto prodornih rezultatov tudi v topološki teoriji grafov, nekateri od njih so zbrani v osrednji sodobni monografiji za to področje z naslovom Graphs on Surfaces, ki jo je Mohar napisal skupaj s Carstenom Thomassenom in leta 2001 izdal pri založbi Johns Hopkins University Press.