Kaj je krvni strdek?
Krvni strdek (tromb) v žilah nastane, kadar pride do motnje procesa strjevanja krvi. Strdek ovira ali povsem preprečuje pretok krvi po žilah. Stanje, ko v žili nastane strdek, se imenuje tromboza. Ločimo med arterijsko in vensko trombozo. Dejavnikov tveganja za nastanek tromboze je več, stanje je lahko za bolnika tudi usodno.
Strjevanje krvi je zelo natančno reguliran proces, saj v telesu običajno vlada ravnovesje med mehanizmi, ki strjevanje krvi spodbujajo, in mehanizmi, ki ga zavirajo. Če je ta mehanizem kakorkoli moten, lahko nastane krvni strdek: zaradi aktivacije sistema za strjevanje krvi, zaradi upočasnjenega toka krvi ali zaradi okvare žilne stene.
Najbolj znani obliki arterijske tromboze sta srčni infarkt in možganska kap. Med dejavnike tveganja za njun nastanek spadajo kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost, povišan holesterol in drugi.
Pri venski trombozi so dejavniki tveganja poškodbe, operativni posegi, sedeči način življenja, zdravljenje v bolnišnici, pri ženskah med drugim tudi jemanje kontracepcijskih tablet. Daleč najpogosteje strdek nastane v venah spodnjih okončin in v medenici. Če krvni strdek zamaši vene pljuč, nastane pljučna embolija. Bolniki z vensko trombozo so povprečno mlajši kot bolniki z arterijsko trombozo.
Po besedah vodje svetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović je pogostnost hudih strdkov tri na 1000 ljudi na leto.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da je bilo v Sloveniji v obdobju 2015-2019 letno samo zaradi pljučne embolije hospitaliziranih med 912 in 986 ljudi. Med hospitaliziranimi je bilo več žensk kot moških.