Kaj je virusni hepatitis C?
Američana Harvey J. Alter in Charles M. Rice ter Britanec Michael Houghton so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za medicino za odkritje virusa hepatitisa C (HCV). Ta virus povzroča akutno ali kronično vnetje jeter, zaradi česar vsako leto umre od 350.000 do 500.000 ljudi.
Virus hepatitisa C povzroča akutno ali kronično vnetje jeter. Pri 20 odstotkih okuženih se pojavijo znaki akutnega virusnega hepatitisa, ostali pa kljub okužbi nimajo značilnih bolezenskih znakov.
Okužba najpogosteje izzveni spontano pri okuženih otrocih in tistih z izraženo klinično sliko (zlatenico). Pri tistih, ki nimajo simptomov, je verjetnost spontane odstranitve virusa bistveno manjša. Prisotnost virusnega genoma šest mesecev po okužbi kaže na kronično okužbo. Prebolela okužba pa ne pušča trajne imunosti, saj so možne ponovne okužbe s HCV. Cepivo proti HCV ni na voljo.
Po nekaterih ocenah je na svetu od 130 do 150 milijonov ljudi okuženih s HCV, vsako leto pa umre od 350.000 do 500.000 oseb zaradi bolezni jeter, ki so posledica hepatitisa C. Največ hepatitisa C je v centralni in vzhodni Aziji ter v severni Afriki.
Virus hepatitisa C se prenaša predvsem ob izpostavljenosti okuženi krvi, nahaja pa se praktično vseh telesnih tekočinah. V manjši meri se okužba prenaša s tesnim stikom med družinskimi člani, s spolnimi odnosi in z matere na otroka, se pa pogosto širi med intravenskimi uživalci drog s souporabo okuženih oziroma neočiščenih igel. Okužba se lahko prenaša pri tetoviranju oziroma uporabi okuženih predmetov za prebadanje kože.
Včasih je bil pogost prenos okužbe s transfuzijo. Pred testiranjem krvodajalcev na prisotnost HCV je bil ta virus povzročitelj večine post-transfuzijskih hepatitisov.
Danes pa je tovrsten prenos virusa zelo redek. Vso kri, ki se zbere ob krvodajalskih akcijah, se namreč testira na prisotnost tega virusa.
