Pentagon je zagotovo zgodovinski sedež ameriške vojaške moči
Pentagon, znamenita sedežna stavba ameriške vojaške moči, nosi bogato zgodovino, ki sega nazaj v obdobje pred drugo svetovno vojno. Glavni štab ameriškega Ministrstva za vojno je bil sprva v začasni Gregoryevi stavbi, postavljeni ob Ustavni aveniji, v sklopu Nacionalnega bulvarja.
Zaradi vse večjih prostorskih potreb se je ministrstvo v tridesetih letih 20. stoletja odločilo za dodatne začasne stavbe na Nacionalnem bulvarju ter v drugih delih Washingtona, Marylanda in Virginije. Nova stavba, zgrajena v zgodovinskem delu Washingtona, je kljub obsežnosti sčasoma pripadla State Departmentu, Ministrstvo za vojno pa je še naprej potrebovalo večje prostore.
Ko je v Evropi izbruhnila druga svetovna vojna, je ministrstvo pričakovalo, da bi ZDA lahko vstopile v konflikt. V pretesni začasni stavbi, znani kot Munitions Building, so prostorske stiske postale nevzdržne. Minister za vojno Henry L. Stimson je presodil, da takšno stanje ni sprejemljivo, in sprejel odločitev za gradnjo novega objekta. Projekt se je pričel 11. septembra 1941, nova stavba pa je bila dokončana v manj kot dveh letih, in sicer 15. januarja 1943. Za projekt je bil odgovoren ameriški arhitekt George Bergstrom, glavna gradbena dela pa je izvedlo mesto Philadelphia pod vodstvom generala Brehona Somervella in polkovnika Leslieja Grovesa.
S svojo značilno petkotno obliko in ogromnimi prostori je Pentagon največja poslovna stavba na svetu. Obsega približno 600.000 kvadratnih metrov, od katerih je 340.000 kvadratnih metrov namenjenih pisarniškim prostorom. Stavba ima pet nadstropij, dve kletni etaži ter pet obročnih hodnikov na vsaki ravni, katerih dolžina skupaj znaša 28,2 kilometra. Približno 23.000 vojaških in civilnih uslužbencev ter okoli 3.000 drugega osebja deluje v tem mogočnem kompleksu, katerega središče je znano kot »ničelna točka« (Ground Zero), kar izvira iz časa hladne vojne, ko so domnevali, da bi lahko bil Pentagon v primeru napada s sovjetskimi jedrskimi izstrelki glavna tarča.
Pentagon je postal tudi tragičen simbol ameriške zgodovine po dogodku 11. septembra 2001, natanko 60 let po začetku njegove gradnje. Tistega dne so teroristi ugrabili letalo Boeing 757-223 letalske družbe American Airlines, let 77, in ga usmerili v zahodno krilo Pentagona. V napadu je umrlo 189 ljudi, vključno s petimi teroristi, 59 potniki in člani posadke ter 125 zaposlenimi v stavbi. Ta dogodek je pustil neizbrisljiv pečat v ameriški zgodovini in utrdil pomen Pentagona kot simbola tako vojaške moči kot žrtve terorizma.
Pentagon tako ostaja ne le operativno središče vojaških in obrambnih sil ZDA, ampak tudi simbol ameriške odpornosti, zgodovine in strateškega pomena, ki presega meje običajnega.
