Golob: Na migracije je treba gledati celostno, po principu enotnosti in solidarnosti
Predsednik vlade dr. Robert Golob se je drugi dan uradnega obiska v Bruslju udeležil zasedanja Evropskega sveta, kjer so na dnevnem redu obravnavali številna ključna vprašanja, vključno z vojno agresijo Rusije v Ukrajini in podporo Ukrajini, razmere na Bližnjem vzhodu, migracijsko politiko ter konkurenčnost evropskega trga.
Ob robu zasedanja je Golob v izjavi za medije izpostavil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavil načrt za zmago Ukrajine, ki vključuje tudi takojšnje vabilo za članstvo v Natu. "Slovenija podpira pot Ukrajine v Nato, vendar konkretna časovnica ostaja stvar konsenza vseh članic zveze," je poudaril predsednik vlade.
Zelenski je članice EU pozval tudi k posojilu 35 milijard evrov za Ukrajino, na kar je Golob odgovoril, da Slovenija podpira dodatno finančno pomoč, vendar mora biti ta ustrezno organizirana in ciljno usmerjena.
Na zasedanju so se pogovarjali tudi o evropski politiki migracij, pri čemer so bili predstavljeni novi pristopi za reševanje te problematike. Golob je dejal, da so nelegalne migracije eno pomembnejših političnih vprašanj za EU in da ukrepi, ki so bili predstavljeni, zahtevajo nadaljnjo obravnavo. Izpostavil je primer migracijskega centra v Albaniji, ki bo imel kapaciteto za nekaj sto migrantov, medtem ko število nelegalnih migrantov v Evropi presega 100.000. "Slovenija ne bo imela drugačnega stališča od ostalih članic, saj vedno zagovarjamo enotno rešitev," je dejal.
Golob je opozoril, da je ključno, da se na problem migracij gleda celostno, ob tem pa je izpostavil potrebo po dialogu z državami tranzita in državami izvora. Poudaril je tudi, da je treba biti pozoren na instrumentalizacijo ilegalnih migracij za potrebe hibridne vojne, ki jo vodi Rusija.
Premier je komentiral tudi spremembe v evropski politiki migracij, ki jih je mogoče interpretirati na dva načina: kot priznanje neuspešnih prejšnjih politik ali kot nujo po iskanju novih, bolj učinkovitih poti. Med ukrepi, ki jih je predstavila Evropska komisija, je izpostavil krepitev Frontexa, ki naj bi deloval učinkoviteje tudi izven meja EU.
Ob tem je Golob izpostavil, da o financiranju migracijskih centrov zunaj EU še ni bilo govora, saj niso vsi centri enaki. "Nekateri so namenjeni usposabljanju in izobraževanju, kjer posamezniki pridobijo znanja in veščine," je dodal.
Predsednik vlade je zaključil z oceno dolgotrajnosti migracijskega pakta, ki naj bi stopil v veljavo šele čez dve leti, kar se mu zdi prepozno. "Ukrepi se morajo začeti izvajati takoj, predvsem v državah tranzita in državah izvora," je zaključil.
