Kmetijska zemljišča kot steber prehranske varnosti
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes organiziralo javni strokovni posvet z naslovom "Kmetijska zemljišča – steber prehranske varnosti!", posvečen problematiki ravnanja s kmetijskimi zemljišči, samooskrbi ter zagotavljanju prehranske varnosti v času potencialne krize.
Ministrica Mateja Čalušić je ob odprtju posveta izpostavila pomen zaščite kmetijskih zemljišč, ki predstavljajo osnovo za prehransko varnost. "V Sloveniji, kjer kmetijska površina pokriva le četrtino ozemlja, izgubljamo dragocena zemljišča zaradi pozidave in zaraščanja," je opozorila in dodala, da je nujno zaščititi kmetijska zemljišča kot nacionalni interes. Poudarila je: "Kmetijska zemljišča in kakovost tal sta temelja prehranske varnosti Slovenije. Brez teh temeljev ne moremo graditi učinkovitih prehranskih verig."
Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, mag. Irena Tušar, je dodala, da se Sklad strateško usmerja v povečevanje obsega kmetijskih zemljišč v lasti države. "Učinkovitost Sklada se iz leta v leto povečuje, kar potrjujejo rezultati njegovega delovanja," je dejala in opozorila na pomembnost ukrepov za zaščito kmetijskih zemljišč, ki jih nalagata Ustava Republike Slovenije in resolucija Evropskega parlamenta.
Zadostna domača proizvodnja hrane je ključna za nacionalno varnost, stabilne regionalne in lokalne oskrbovalne verige pa igrajo pomembno vlogo. Predsednik Zadružne zveze Slovenije je poudaril, da razpršenost majhnih in srednje velikih družinskih kmetij predstavlja ključen faktor za dolgoročno stabilnost slovenske prehranske varnosti. "Zadružna zveza Slovenije si bo prizadevala postati pobudnik dolgoročne strategije slovenskega kmetijstva in živilstva," je dodal.
Na posvetu je sodeloval tudi generalni direktor Direktorata za obrambne zadeve na Ministrstvu za obrambo, ki je izpostavil potrebo po vzpostavitvi lokalnih dobavnih verig. "Odpornost na kmetijskem in prehranskem področju moramo graditi že danes," je dejal.
Prehranska varnost ni enaka prehranski samooskrbi, vendar ostaja ta pomemben dejavnik. Slovenija je močno odvisna od uvoza surovin, kar jo v primeru izrednih razmer postavlja v ranljiv položaj. Mag. Miran Vršec, strokovnjak za korporativno varnost, je opozoril, da postaja zagotavljanje prehranske varnosti ena najpomembnejših nalog države, ključ pa je v ohranjanju in zaščiti strateško pomembnih kmetijskih zemljišč.
V primeru zaprtja meja in prekinitve uvoza bi prišlo do zmanjšanja produktivnosti in pomanjkanja ključnih surovin. Prim. mag. Matjaž Turel iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) je pohvalil delovanje ekipe kuharjev, ki dnevno pripravi skoraj 10.000 obrokov za paciente. "V času zaprtja meja imamo zaloge za 48 ur, po tem pa bi potrebovali pomoč države," je dodal.
Ministrica Čalušić je na koncu poudarila, da se Slovenija sooča z resnimi težavami glede zaščite kmetijskih zemljišč, ki jih ne moremo več ignorirati. "Na ministrstvu že pripravljamo zakonske podlage za trajno zaščito najboljših kmetijskih zemljišč," je zaključila.
