Leto 2024 na poti, da postane najtoplejše leto v zgodovini meritev

Ekstremno visoke temperature je možno pripisati kombinaciji dolgoročnih podnebnih sprememb in vplivov naravnih pojavov, kot je El Niño, ki dodatno povečuje temperature na območjih oceanov.

Znanstveniki opozarjajo, da je letošnje leto izjemno ne samo zaradi splošnega dviga temperatur, temveč tudi zaradi neobičajno intenzivnih in trajajočih vročinskih valov, ki so prizadeli številne regije. Povečanje toplote oceanov je povzročilo opazno taljenje ledu na Arktiki, zlasti v poletnih mesecih, ko je površina ledu dosegla eno najnižjih točk v zadnjih desetletjih. Poleg tega je dvig temperature vode v oceanih vplival na morski ekosistem in sprožil višje stopnje izhlapevanja, kar je povzročilo povečano število močnih neviht in orkanskih pojavov.

Po podatkih WMO so bile poletne temperature letos rekordno visoke v številnih državah po svetu, zlasti v Evropi, Severni Ameriki, Aziji in delih Afrike. Številni prebivalci v urbanih območjih so občutili vročinske valove, ki so povzročali resne zdravstvene težave, povečano povpraševanje po energiji in stresne pogoje za celotno infrastrukturo. Rekordne temperature so opazili tudi v oceanih, kar je neposredno vplivalo na koralne grebene, saj ti niso bili sposobni prenesti tako hitrega segrevanja, kar je povzročilo obsežno beljenje koral.

Združeni narodi in številne okoljevarstvene organizacije že dolgo opozarjajo, da naraščajoče temperature ogrožajo zdravje ljudi in živali ter stabilnost ekosistemov. Ob naraščajočih temperaturah se namreč pogosteje pojavljajo ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave, suše in orkani. Letos je več držav poročalo o dolgotrajnih sušah, kar je neposredno vplivalo na kmetijstvo in preskrbo s hrano, hkrati pa so bili pogostejši požari, ki so uničili na tisoče hektarjev gozdov po vsem svetu, zlasti v Sredozemlju, Severni Ameriki in Avstraliji.

Podnebni znanstveniki poudarjajo, da so podnebne spremembe postale glavni dejavnik ekstremnih vremenskih pojavov, pri čemer toplogredni plini ostajajo glavni vzrok teh sprememb. Zaradi več desetletij rastočih izpustov ogljikovega dioksida, metana in drugih toplogrednih plinov se toplota zadržuje v ozračju, kar povzroča dvig globalne povprečne temperature. Svetovni voditelji so v okviru Pariškega sporazuma zavezali svoje države k omejevanju dviga temperature na največ 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko raven, a glede na trenutni razvoj mnogi strokovnjaki opozarjajo, da to morda ne bo mogoče doseči brez konkretnih in ambicioznejših ukrepov.

Poročila kažejo, da bi bilo nujno zmanjšati svetovne emisije za 45 odstotkov do leta 2030, da bi preprečili najhujše posledice podnebnih sprememb. Strokovnjaki poudarjajo, da mora biti v prihodnjih letih več pozornosti namenjene energetski učinkovitosti, obnovljivim virom energije ter prilagoditvam na podnebne spremembe, da bi zaščitili ranljive skupnosti in dragocene naravne vire.

Letnica 2024 tako postaja prelomna točka v zgodovini podnebnih sprememb, saj podatki nakazujejo, da bi leto lahko postalo najtoplejše doslej, kar bi bilo resno opozorilo glede vpliva človekove dejavnosti na naš planet in nujnosti hitrega ukrepanja.