Leto 2024 prineslo občutno izboljšanje v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu
Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2024, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kaže, da je bilo leto za slovensko podeželje ekonomsko uspešnejše kot leto prej. Neto dodana vrednost kmetijstva se je realno povečala za okoli 40 odstotkov, faktorski dohodek pa za skoraj 20 odstotkov.
K skupni bruto dodani vrednosti v državi je kmetijstvo z gozdarstvom, lovstvom in ribištvom prispevalo 1,7 odstotka, delež zaposlenosti v teh dejavnostih pa je znašal 6,1 odstotka. Kljub nadaljnjemu upadu števila kmetijskih gospodarstev se je skupna kmetijska proizvodnja povečala za pet odstotkov, pri čemer je rastlinska pridelava zabeležila 10-odstotno rast, medtem ko je živinoreja ostala na isti ravni.
Samooskrba se je izboljšala pri žitu (81 %), krompirju (41 %), zelenjavi (37 %), sadju (27 %) in medu (51 %), znižala pa se je pri svinjskem mesu (35 %), govejem mesu (98 %), jajcih (87 %) in mleku. Domača proizvodnja je še vedno presegala domačo porabo pri mleku (129 %), perutninskem mesu (107 %) in koruzi za zrnje (103 %).
Cene kmetijskih proizvodov so ostale visoke, vendar ob upoštevanju inflacije rahlo padle. V živinoreji so cene padle, v rastlinski proizvodnji pa nekoliko zrasle. Vrednost proizvodnih inputov se je nominalno znižala za 3,9 odstotka, realno za 5,8 odstotka.
Faktorski dohodek je znašal 617 milijonov evrov oziroma povprečno 8.800 evrov na polnovredno delovno moč, kar je nekoliko nad povprečjem zadnjih petih let. Proračunska sredstva za kmetijstvo so znašala 437,5 milijona evrov, največji delež (216,9 milijona evrov) je bil namenjen razvoju podeželja.
Blagovna menjava agroživilskih proizvodov je zabeležila pozitivne trende – izvoz se je povečal za devet odstotkov, uvoz za tri. Zunanjetrgovinski primanjkljaj se je zmanjšal na 1,5 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa se je zvišala na 60 odstotkov.
Površina gozdov v Sloveniji je obsegala 59,1 odstotka celotnega ozemlja, posekanih je bilo 5,7 milijona kubičnih metrov lesa, večinoma zaradi sanitarnega poseka. Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov se je povečala na 4,9 milijona kubičnih metrov, kar je osem odstotkov več kot leto prej.
Kljub pozitivnim premikom poročilo opozarja, da živilskopredelovalna industrija ni beležila napredka. Med glavnimi izzivi ostajajo visoki stroški energentov in močna konkurenca, ki omejuje konkurenčnost celotnega sektorja.