Pirc Musar poudarila, da brez sprave ni napredka Zahodnega Balkana

Državam regije je zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije pri približevanju Evropski uniji in ob tem dejala, da bi moral biti širitveni proces hitrejši, a brez popuščanja pri evropskih standardih.

Vrh pobude je gostila skupaj z albanskim predsednikom Bajramom Begajem in hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem, udeležili pa so se ga voditelji vseh držav Zahodnega Balkana. Dogodek je potekal pod geslom Skupni interesi, skupna zavezanost skupni prihodnosti: skupaj naprej proti EU.

Predsednica je poudarila, da je prihodnost regije mogoča le, če se države iskreno soočijo tudi s preteklostjo. Po njenih besedah je dialog ključ do zaupanja in sodelovanja, saj "brez reševanja odprtih vprašanj in brez sprave, kar je morda najtrši oreh, ne bo pravega napredka".

Evropska perspektiva Zahodnega Balkana je po njenem prepričanju najmočnejše orodje za zagotavljanje stabilnosti, miru in varnosti. Ob tem je opozorila, da mora EU opraviti svoj del naloge, države kandidatke pa morajo pokazati napredek pri reformah, zlasti na področju pravne države, upravljanja in človekovih pravic.

Albanski predsednik Begaj je pobudo Brdo-Brioni označil za ključno pri spodbujanju dialoga in dobrososedskih odnosov, hrvaški predsednik Milanović pa je dejal, da takšni vrhovi omogočajo iskrene pogovore o težavah, s katerimi se sooča EU in regija. Napovedal je, da bo naslednje srečanje prihodnje leto potekalo na Hrvaškem.

Voditelji so razpravljali tudi o šestmilijardnem načrtu EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana za obdobje 2024–2027. Slovenija po besedah predsednice močno podpira njegovo izvajanje, saj bi lahko pomembno prispeval k ustvarjanju novih delovnih mest in zmanjšanju odhajanja mladih iz regije.

Udeleženci so sprejeli skupno izjavo, v kateri so poudarili, da so dobrososedski odnosi, stabilnost in sprava temelj evropske prihodnosti Zahodnega Balkana. Posebej so izpostavili tudi sodelovanje pri soočanju z varnostnimi izzivi, kibernetskimi grožnjami in podnebnimi spremembami.

Pred vrhom so direktorji zavodov za zaposlovanje držav članic pobude pripravili sestanek, na katerem so se zavezali k večjemu sodelovanju pri povezovanju izobraževanja s trgom dela in programih za vračanje mladih strokovnjakov.

Proces Brdo-Brioni, ki se je začel leta 2010 kot slovensko-hrvaška pobuda, danes povezuje osem držav regije – Slovenijo, Hrvaško, Albanijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Severno Makedonijo in Kosovo.