Ministrstvo zavrača špekulacije o vračanju prosilcev za mednarodno zaščito
Ministrstvo za notranje zadeve je zavrnilo nedavne špekulacije, ki se pojavljajo v medijih glede števila prosilcev za mednarodno zaščito, ki naj bi jih države članice vrnile v Slovenijo. Po pojasnilih ministrstva so takšne navedbe neutemeljene in zavajajoče, saj predaje prosilcev urejajo natančno določeni postopki skladno z veljavno evropsko zakonodajo.
Slovenija je v lanskem letu prejela 362 najav za predajo prosilcev za mednarodno zaščito, realiziranih pa je bilo 150. Ministrstvo poudarja, da obravnava ljudi in ne zgolj številk. Predaje prosilcev potekajo na podlagi Dublinske uredbe, ki določa, da mora prošnjo obravnavati država članica, odgovorna skladno z določenimi merili. Ta vključujejo nezakonit prehod zunanje meje ali izdajo veljavnega vizuma. Ključno vlogo pri tem ima evidenca Eurodac, v kateri so shranjeni prstni odtisi prosilcev.
Postopki ugotavljanja pristojnosti druge države članice vključujejo roke in preverjanja. Če država, ki jo druga članica pozove k sprejemu prosilca, meni, da ni odgovorna, lahko sprejem zavrne. Predaja prosilca mora biti izvedena v roku šestih mesecev, razen v izjemnih okoliščinah, ko se lahko rok podaljša.
Ministrstvo opozarja, da je razprava o množičnem vračanju prosilcev v Slovenijo neosnovana, saj so vsi postopki urejeni v skladu z zakonodajo in temeljijo na meddržavnem sodelovanju. Zavrnili so tudi poenostavljene interpretacije, ki ne odražajo kompleksnosti mednarodne zaščite.
Dublinska uredba poudarja, da mednarodna zaščita zagotavlja pravico do varnosti v državi članici, odgovorni za obravnavo prošnje. Ob tem prosilcem ne omogoča izbire države, kjer želijo uveljavljati zaščito. Ministrstvo je v svojem odzivu izpostavilo pomen natančne in transparentne obravnave vseh primerov ter poudarilo, da so vse predaje skladne z veljavnimi pravnimi akti Evropske unije.
