Poplave 2023 zaznamovale Slovenijo in spodbudile največji obnovitveni program doslej
Dve leti po največji naravni nesreči v zgodovini samostojne Slovenije ostajajo posledice poplav iz avgusta 2023 močno prisotne, hkrati pa je obsežna sanacija razkrila številne sistemske izzive in spodbudila korenite spremembe v upravljanju prostora in infrastrukture.
Katastrofa je zajela skoraj dve tretjini države in povzročila uničenje na več kot 15.000 lokacijah, poškodovala skoraj 2000 kilometrov cest in 4000 kilometrov vodotokov, več kot 13.000 stavb, vključno s približno 9000 stanovanjskimi objekti. Prizadete so bile tudi železniške proge in številni mostovi. Podatki razkrivajo, da so bile številne stavbe zgrajene na območjih, kjer obstaja visoko poplavno tveganje, pogosto v nasprotju z opozorili stroke. Narava je opozorila na posledice podnebnih sprememb, zanemarjanja vodne infrastrukture in prostorskega načrtovanja.
V odzivu na poplave so bile takoj uvedene intervencije, vključno z zagotovitvijo osnovne varnosti in pomoči prizadetim. Država je občinam, podjetjem in prebivalcem nakazala več kot 700 milijonov evrov. Med drugim so 7350 gospodinjstvom izplačali 35,7 milijona evrov predplačil za nujne obnove domov, 58,2 milijona evrov socialne pomoči, 10 milijonov evrov za oskrbo z življenjskimi potrebščinami ter 142,1 milijona evrov za pomoč gospodarstvu. Samo za cestno infrastrukturo je bilo namenjenih 138 milijonov evrov, za ukrepe na vodotokih 172 milijonov, za občinsko infrastrukturo 259,8 milijona in za železnice skoraj 9 milijonov.
Obseg škode na cestnem omrežju je bil tolikšen, da je bilo poškodovanih skoraj 2000 kilometrov državnih cest. Kljub temu je bila večina prometnih povezav hitro vzpostavljena, saj je država takoj začela s sanacijo in obnovo. Do junija 2024 so bili zaključeni vsi izredni ukrepi na 850 kilometrih vodotokov. Dela se izvajajo dnevno, na terenu je bilo v najbolj intenzivnem obdobju več kot 1000 strojev in 1500 delavcev. Do poletja 2025 je bilo zaključenih več kot 430 delovišč na vodotokih, trenutno pa dela potekajo na več kot 300 aktivnih lokacijah po državi.
Za obdobje 2024–2028 je pripravljen obsežen petletni sanacijski program v vrednosti 2,3 milijarde evrov. Največji delež – 1,3 milijarde – je namenjen vodotokovom, 800 milijonov evrov občinski infrastrukturi, preostali del pa ukrepom, ki bodo prispevali k večji podnebni odpornosti. V nekaterih najbolj prizadetih občinah sanacija še poteka, predvsem na plazovitih območjih in vodotokih, kjer zahtevnost terena zahteva več časa in usklajevanja.
Poplave so bile prelomnica, ki so razgalile številne ranljivosti, a hkrati spodbudile novo razumevanje potreb po dolgoročni odpornosti. Odziv ljudi, civilne zaščite, gasilcev in prostovoljcev je bil izjemen in ostaja zgled solidarnosti. Vlada zagotavlja, da bo nadaljevala z obnovo vse do stabilizacije razmer. Sanacija bo zaključena le z usklajenim delom vseh – države, občin, podjetij in posameznikov.
