Svoboda izražanja tudi za slovenske odbojkarice
Po koncu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2026 se slovenske odbojkarice po tekmi z izraelsko reprezentanco niso želele rokovati s tekmicami. Gesta, ki so jo same opisale kot simbol solidarnosti in načelnega stališča, je sprožila številne odzive. Odbojkarska zveza Slovenije (OZS) se je od dejanja distancirala, njen predsednik pa je dejal, da politika in šport ne sodita skupaj ter napovedal interne pogovore o razlogih za potezo igralk.
V Pravni mreži za varstvo demokracije so spomnili, da podobne geste niso novost v športu, saj zgodovina Olimpijskih iger pozna primere, kot je dvignjena rokavica ameriških atletov Tommieja Smitha in Johna Carlosa leta 1968, zaradi katere sta bila suspendirana. Načelo politične nevtralnosti, zapisano v olimpijski listini, je pogosto predmet kritik, še posebej po uvedbi pravila 40.2, ki ščiti pravico športnikov do svobode izražanja, če je skladna s temeljnimi načeli olimpizma.
V primeru odbojkaric se pravila FIVB, CEV in disciplinski pravilnik OZS sicer uporabljajo, vendar ti ne prepovedujejo političnega, verskega ali rasnega izražanja na prizorišču. FIVB opredeljuje sankcioniranje neprimernega vedenja, žalitev ali agresije, pri čemer ravnanje slovenskih igralk po oceni pravnikov ne sodi v nobeno od teh kategorij.
Opozarjajo tudi na širši vidik človekovih pravic, saj ustava in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic omejevanje svobode izražanja dopuščata le v nujnih primerih. Izpostavljeno je, da politična nevtralnost ni absolutna – po ruski invaziji na Ukrajino sta FIVB in CEV izključili ruske ekipe, medtem ko proti Izraelu podobnih ukrepov nista sprejeli.
Pravna mreža je ob tem napovedala tudi preverjanje spolne uravnoteženosti organov OZS, saj v osemčlanskem predsedstvu ni nobene ženske, kar bi lahko pomenilo posredno diskriminacijo na podlagi spola. Odbojkaricam so izrazili podporo in ponudili pravno pomoč v morebitnih postopkih.
