Srbska vojaška krepitev povzroča zaskrbljenost na Zahodnem Balkanu
Srbija je v zadnjih letih močno posodobila svoje oborožene sile in se uveljavila kot vojaško najmočnejša država na Zahodnem Balkanu. Vendar pa sosednje države opozarjajo na možnost, da Beograd načrtuje destabilizacijo regije ali celo vojaške posege. Kosovska predsednica Vjosa Osmani in član predsedstva Bosne in Hercegovine Denis Bećirović sta javno izrazila zaskrbljenost zaradi domnevnih ekspanzionističnih teženj Srbije.
V intervjuju je Osmani opozorila na tesne vezi med Srbijo in Rusijo ter pozvala k enotni politiki Zahodnega Balkana pri pridruževanju Evropski uniji in zvezi NATO. Bećirović je pred Generalno skupščino Združenih narodov poudaril, da srbsko vodstvo ogroža ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine. Ti pomisleki so podprti z vojaškimi premiki in naraščajočim oboroževanjem Srbije, ki vključuje najsodobnejše sisteme iz različnih držav.
Beograd je v zadnjih letih opremil svoje oborožene sile z ruskimi helikopterji, francoskimi letali, kitajskimi protizračni sistemi in iranskimi droni. Obrambni proračun Srbije, ki znaša 1,3 milijarde evrov, je desetkrat večji od kosovskega. Število srbskih tankov presega vse ostale države nekdanje Jugoslavije skupaj, kar potrjuje vojaško premoč Srbije v regiji.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sicer večkrat poudaril, da je oboroževanje namenjeno zagotavljanju obrambe, a incidenti na meji s Kosovom ter napadi paravojaških enot vzbujajo dvome o teh namenih. Po ocenah analitikov so bili ti incidenti preizkus odziva mednarodne skupnosti, predvsem ZDA in zveze NATO. Oba sta se hitro odzvala, kar je za zdaj omejilo nadaljnje provokacije.
Posebno pozornost vzbuja tudi Milorad Dodik, voditelj bosanskih Srbov, ki že več let spodbuja idejo o neodvisnosti Republike Srpske. Oboroževanje paravojaških enot v Republiki Srpski ter demonstracije moči na meji z Bosno in Hercegovino sprožajo strah pred morebitnim konfliktom. V primeru spopadov bi Beograd lahko posredoval z vojaško podporo bosanskim Srbom, kar bi destabiliziralo celotno regijo.
Možnost novega konflikta na Balkanu ostaja odprta. Čeprav je NATO doslej zagotavljal stabilnost, bi politične spremembe v ZDA lahko vplivale na prihodnje odzive. Donald Trump, ki je verjetni kandidat za ponovni prevzem oblasti, in njegovi svetovalci imajo tesne poslovne vezi v Srbiji, kar bi lahko vplivalo na ameriško zunanjo politiko. V teh razmerah je prihodnost Balkana negotova, zaskrbljenost pa vse večja.
