Tanja Fajon na regionalnem forumu unije za Sredozemlje v Barceloni

Na letnem zasedanju 43 zunanjih ministrov ter njihovih namestnikov iz evro-sredozemske regije je sodelovala pod vodstvom sopredsedujočih, med katerimi so bili Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropske unije Josep Borrell, minister za zunanje zadeve Hašemitske Kraljevine Jordanije Ayman Safadi ter gostitelj ministrov za zunanje zadeve Španije José Manuel Albares.

V nagovoru je Fajon poudarila, da je Slovenija v zadnjih letih prepoznana kot aktivna in konstruktivna članica Unije za Sredozemlje, kar potrjuje njen angažma za reformo te organizacije. "Naš cilj je, da postane Unija za Sredozemlje močnejši regionalni akter, ki bo prispeval k razreševanju perečih izzivov v regiji, zlasti pri doseganju miru, varnosti in stabilnosti," je dejala.

Ministrica se je osredotočila na aktualno krizo na Bližnjem vzhodu, kjer je opozorila na nujnost enotnega in močnega odziva mednarodne skupnosti, vključno z Evropsko unijo. Poudarila je pomen južnih sosedov Slovenije v regiji Bližnjega vzhoda in Severne Afrike kot ključnih akterjev za dosego miru in varnosti.

V zvezi s situacijo v Gazi je Fajon ponovno izpostavila potrebo po takojšnji prekinitvi ognja ter nujni humanitarni pomoči in rešitvi v obliki dveh držav. "Zavzeli smo se za ustavitev začaranega kroga nasilja in trpljenja ljudi na Bližnjem vzhodu. Priznanje palestinske države je edina rešitev za mir v regiji," je dodala in ponudila, da Slovenija gostuje naslednji sestanek Globalnega zavezništva za palestinsko državo.

Fajon je tudi poudarila, da je prioritetna naloga doseči trajno prekinitev ognja med Libanonom in Izraelom, da se prepreči nadaljnje trpljenje civilnega prebivalstva. Izpostavila je pomen zagotavljanja meje z Izraelom in izvajanja Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1701, ki je ključna za vzpostavitev stabilnosti vzdolž izraelsko-libanonske meje. "Prihodnost Libanona je odvisna od usklajenih mednarodnih in lokalnih ukrepov. Slovenija se je na nedavni donatorski konferenci v Parizu zavezala, da prispeva en milijon evrov za pomoč Libanonu," je dodala.

Na zasedanju Unije za Sredozemlje je Fajon predstavila pobudo Slovenije za ustanovitev Fundacije za opolnomočenje študentov Evro-Sredozemlja (EMSEF), ki bo namenjena zagotavljanju dostopa do visokošolskega izobraževanja in štipendij za študente iz nestabilnih območij, zlasti za palestinske.

Slovenija povečuje svoj angažma v evro-sredozemski regiji, zlasti na področjih opolnomočenja žensk in mladih, podpore civilni družbi, krepitve odpornosti regije ter preprečevanja posledic podnebnih sprememb. Naslednje leto bo Slovenija predsedovala skupini MED9, zavezništvu devetih sredozemskih in južnih držav članic EU.

Ob robu zasedanja se je ministrica Fajon srečala z generalnim sekretarjem Unije za Sredozemlje Nasserjem Kamelom in govorila o pripravah na predsedovanje Slovenije MED9. Strinjala sta se, da opolnomočenje mladih, žensk in civilne družbe pomembno prispeva k zagotavljanju nove perspektive za regijo.

Zasedanje Unije za Sredozemlje je bilo tudi priložnost za številna dvostranska srečanja Fajonove, ki so potekala na temo aktualne situacije na Bližnjem vzhodu, zagotavljanja dodatne humanitarne pomoči in razmisleka o načrtu po končanem konfliktu v regiji. Srečala se je s podpredsednikom vlade in ministrom za zunanje zadeve Jordanije Aymanom Safadijem, zunanjim ministrom Libanona Abdallahom Rashidom Bou Habibom in namestnikom zunanjega ministra Francije Jean-Noëlom Barrotom.

Namen letnega zasedanja Unije za Sredozemlje je bila izmenjava mnenj o skupnih izzivih in priložnostih sodelovanja ter razvoju dogajanja v evro-sredozemski regiji, pri čemer je poseben poudarek namenjen pregledu dosežkov in seznanitvi s potekom reforme Unije za Sredozemlje. Ministri so spregovorili o zaskrbljujočih razmerah v Palestini in Libanonu ter njihovih implikacijah za regijo. Prav tako so pozdravili skupno obeležitev Dneva Sredozemlja, ki bo 28. novembra, in napovedali imenovanje "Sredozemskih prestolnic kulture in dialoga" za leto 2026.