Zakaj je toliko Rusov za vojno?
V moskovskem parku je festival z zgodovinskimi kostumi, kjer obiskovalci kljub vojni v Ukrajini uživajo v popoldnevu. Ob pestri množici, ki pleše, igra šah ali pozira za fotografije, vzdušje izraža oddaljenost od vojaških napetosti. Moskovčanka Olga, zdravnica, je na praznovanje prišla z možem in pojasnjuje, da je vzdušje dobro, saj se "Rusi ne pustijo odvrniti".
Olga, ki redno pošilja pakete ruskim vojakom, vztraja, da to ni vojna, temveč "posebna vojaška operacija", ki se mora končati šele, ko si Rusija "povrne svoja ozemlja". Podobno razmišlja Mihail, ki si želi konca "bratske vojne", vendar meni, da je treba Zahodu najprej pokazati moč zaradi njegove podpore Ukrajini. Njegova žena Ljudmila pa priznava, da se v Moskvi počuti varneje in manj prizadeto, ker "vlada poskrbi, da dogajanje čim manj vpliva na nas".
Sociolog Aleksej Levinson, ki v centru Levada spremlja rusko javno mnenje, potrjuje, da velika večina Rusov podpira vojno in Vladimirja Putina. Vendar Levinson opaža posebno protislovje: mnogi hkrati podpirajo vojno in si želijo miru. Večina Rusov bi namreč želela končanje konflikta, vendar pod ruskimi pogoji – z zmago.
K tej trdni podpori prispeva več dejavnikov, med katerimi je tudi strah pred kaznimi, ki jih oblast namenja tistim, ki se javno izrekajo proti vojni. K temu dodaja še vpliv državne propagande, ki Rusijo prikazuje kot žrtev, ki zgolj brani svoje ozemlje. Poleg tega je vojna znova okrepila nacionalizem, saj številni Rusi verjamejo, da če je vojna že v teku, mora biti uspešno zaključena. Levinson zaključuje, da bi bil za večino Rusov vojaški poraz preprosto nevzdržen.
