V Ljubljani poteka evropska konferenca o boju proti dezinformacijam
V slovenski prestolnici se je danes začela dvodnevna konferenca #Disinfo2025, ki velja za eno najpomembnejših evropskih srečanj na področju boja proti dezinformacijam, tujim manipulacijam z informacijami in vplivanju na demokratične procese. Dogodek, ki ga organizira nevladna organizacija EU DisinfoLab iz Bruslja, letos prvič gosti Slovenija, in sicer v Ljubljani, kjer se je zbralo več kot 600 udeležencev z vsega sveta.
Državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade za nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk je v otvoritvenem nagovoru poudaril, da živimo v času, ki ga zaznamujejo kompleksni izzivi informacijske pokrajine. Dezinformacije po njegovih besedah vsakodnevno napadajo temeljne vrednote demokracije, medtem ko njihov namen – v primeru Rusije in Kitajske – ni informirati, temveč širiti lastne interese. »Branjenje naših vrednot je naš glavni interes. To je bistvena razlika med demokracijami in avtoritarnimi režimi,« je dejal Volk. Ob tem je izpostavil, da je razmejitev med informacijami in dezinformacijami vse težja, pri čemer je dezinformacije označil kot sestro propagande. Spomnil je tudi na primer izpred dveh let, ko je Slovenija razkrinkala dva ruska vohuna, kar je razgalilo ne samo grožnjo kraje informacij, ampak tudi širjenja dezinformacij kot orodje vplivanja.
Pomembnost zakonodajnega okvira za zaščito resnice in svobode izražanja je poudaril tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. Spomnil je, da je Slovenija letos sprejela novo medijsko zakonodajo, s katero želi okrepiti etično novinarstvo in profesionalne standarde. »V dobi umetne inteligence in digitalnih platform moramo vztrajati pri tem, da resnice ne določajo algoritmi,« je opozoril. Čeprav so dezinformacije globalne, pa je njihov vpliv vselej lokalno zaznaven, je še dodal.
Predsednica EU DisinfoLab Diana Wallis je povedala, da je letošnja konferenca največja do zdaj. Program so zaradi izjemnega zanimanja še razširili, kar kaže na vse večjo zaskrbljenost mednarodne skupnosti zaradi vpliva dezinformacij na demokracijo. Ob tem je poudarila pomen sodelovanja, humorja in kreativnosti v boju proti lažnim vsebinam. »Če lahko verjamemo najbolj neverjetnim zgodbam, lahko verjamemo tudi, da bomo s skupnim trudom okrepili odpornost družbe,« je dejala.
Udeleženci konference prihajajo iz nevladnih organizacij, akademskih ustanov, novinarskih krogov, vladnih teles in institucij Evropske unije. V ospredju razprav so tuje vmešavanje v volitve, prepoznavanje manipulacijskih tehnik, zaščita demokratičnih vrednot ter uporaba evropske zakonodaje, zlasti Zakona EU o digitalnih storitvah. Ta naj bi postal ključni pravni instrument za regulacijo spletnih platform in obvladovanje širjenja škodljivih vsebin.
Dogodek v Ljubljani sta podprla tudi Urad vlade za komuniciranje in Ministrstvo za kulturo, kar potrjuje visoko politično zavedanje o pomenu varovanja informacijskega prostora in demokratičnih procesov v Sloveniji in širše.
