DZ potrdil rebalans z najvišjo porabo doslej

DZ je danes sprejel rebalans državnega proračuna, s katerim se odhodki zvišujejo za 640 milijonov evrov na najvišji znesek doslej.

DZ potrdil rebalans z najvišjo porabo doslej

Predvsem zaradi rasti potrošnje so višji od lani jeseni načrtovani tudi prihodki. Primanjkljaj se bo nekoliko znižal, a ostal nekaj nad dvema milijardama evrov.

Predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič sta rebalans poslancem predstavila v torek. Oba sta spomnila na zaostrene razmere na energetskih trgih in povedala, da je vlada v rebalans vključila tudi že sprejete in načrtovane ukrepe za blaženje posledic draginje. Rebalans je dobra popotnica za zaključek tega leta in za to, da bo Slovenija skozi energetsko krizo prešla s čim manj praskami, je dejal Golob.

Spremembe proračuna dobre tri mesece pred koncem leta so potrebne tudi zato, ker je prejšnja vlada po potrditvi proračuna novembra lani sprejela še vrsto dodatnih obveznosti. Rebalans zagotavlja plačilo že sprejetih obveznosti, ki niso imele zadostnega kritja, in predvideva pravice porabe za ukrepe do konca leta, je povzel Boštjančič.

Samo zaradi podaljšanja veljavnosti turističnih bonov je bilo v proračunu načrtovanih za 60 milijonov evrov premalo sredstev, je povedal minister. Naštel je še pocenjena vplačila v proračun EU, novo obveznost dodatnega zagotavljanja sredstev za izvajanje zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti ter sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi brez finančnega vira. "Poleg tega je bila tik pred volitvami sprejeta novela zakona o dohodnini, vlada je hitela tudi z zaposlovanjem, kar se je vse odrazilo na odhodkovni strani proračuna," je dejal.

Po novem so odhodki načrtovani v višini 14,6 milijarde evrov, kar je največ doslej. Prihodki naj bi predvsem zaradi višje domače potrošnje v prvi polovici leta in višjih prilivov od davka na dodano vrednost znašali 12,5 milijarde evrov oz. 1,1 milijarde evrov več. Državna blagajna bo tako leto končala s nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja.

Največja rast odhodkov je med posameznimi politikami predvidena za intervencijske programe in ukrepe, plačila v proračun EU, varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podjetništvo in konkurenčnost, obrambo in zaščito, trg dela in izobraževanje.

Med posameznimi proračunskimi uporabniki pa se z namenom financiranja dodatnih covidnih ukrepov povečujejo sredstva za ministrstvo za zdravje, več bodo prejela tudi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za okolje in prostor, za obrambo, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za finance.

Proračunskim porabnikom, ki so ocenili, da do konca leta ne bodo mogli izvesti načrtovanih investicij, se sredstva znižujejo, med njimi je Boštjančič omenil ministrstvi za infrastrukturo in pravosodje. Investicije so bile sicer po njegovih besedah v osnovnem proračunu precenjene in z rebalansom se znižujejo na višine, ki so jih porabniki sami popravili v skladu z oceno zmožnosti porabe do konca leta, je zavrnil očitke o zniževanju sredstev za investicije.

V proračunski rezervi, ki je bila po Boštjančičevih besedah ob prevzemu mandata prazna, je po novem predvideno za 430 milijonov evrov sredstev, pretežno za soočanje z energetsko draginjo. Od tega je 340 milijonov evrov namenjenih za ukrepe za prebivalstvo in gospodarstvo, preostanek bo šel za uskladitev plač in regresov v javnem sektorju.

Vlada je z rebalansom predvidela tudi 750 milijonov evrov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če se bo za to pokazala potreba. Golob je v torek pojasnil, da energetska kriza prinaša s seboj tudi posebnosti na evropski ravni, ki jih nihče ni mogel predvideti. Pri tem je omenil nedavno nacionalizacijo največjega nemškega uvoznika plina Uniper.

Medtem ko so v koaliciji menili, da se vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere, so bili poslanci opozicije v torkovi razpravi kritični. Rebalansu so očitali predvsem pomanjkanje razvojne naravnanosti, opozarjali so na primanjkljaj in slabo črpanje evropskih sredstev, hkrati pa nasprotovali načrtom vlade, da razveljavi spomladi sprejete razbremenitve pri dohodnini.

Današnjega glasovanja so se poslanci NSi vzdržali, kot je v torek dejal Jožef Horvat, bodo bolj pozorno spremljali sprejemanje proračuna za naslednje leto. DZ je tako rebalans sprejel z 52 glasovi poslancev koalicije in narodnosti, proti je glasovalo 17 poslancev SDS.

Kljub rasti proračunskih izdatkov se potrebni obseg zadolževanja zmanjšuje. Namesto za nekaj več kot pet milijard evrov se bo tako lahko letos državni proračun zadolžil za nekaj več kot štiri milijarde evrov, piše v noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki ga je DZ potrdil skupaj z rebalansom. Prav tako so poslanci sprejeli spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za tekoče triletno obdobje v delu, ki se nanaša na leto 2022.

Vesti.si je spletni portal, namenjen pregledu novic s poudarkom na lokalnem dogajanju. 

UREDNIŠTVO:
urednistvo@adriainfo.si

OGLAŠEVANJE:
oglasi@adriainfo.si

Publish the Menu module to "offcanvas" position. Here you can publish other modules as well.
Learn More.