Vedno poletni čas? Zakaj to ni najboljša ideja
Minuli vikend smo tudi v Sloveniji na zimsko računanje časa. Naslednja sprememba časa nas čaka konec marca 2025, ko bomo znova prešli na poletni čas. Čeprav je bil poletni čas nekoč uveden kot ukrep za varčevanje z energijo, današnje raziskave kažejo, da je vpliv na porabo energije dejansko minimalen in da je pričakovana sprememba manj kot ±1 %.
Razprave o ukinitvi premikanja ure se že vrsto let pojavljajo v EU, pri čemer Evropska komisija občasno predlaga odpravo sezonskega premikanja ure. Ena izmed idej je, da bi države same izbrale, ali bi se odločile za stalni poletni ali zimski čas, vendar do zdaj še ni bilo enotne odločitve, ki bi stopila v veljavo. Nekatere države, kot je Slovenija, se medtem še naprej prilagajajo sezonskim spremembam, dokler EU ne sprejme dokončne odločitve.
Prehod na stalni poletni čas bi imel v zimskem času znatne posledice na dnevno svetlobo, saj bi zjutraj sonce vzhajalo precej pozneje. V decembru in januarju bi se dan v Sloveniji začel šele po 8. uri, kar bi pomenilo daljšo jutranjo temo, ki bi lahko imela negativen vpliv na bioritem in mentalno zdravje mnogih ljudi. Po mnenju strokovnjakov na področju kronobiologije, kot je švicarski raziskovalec Christian Baumann, naše telo najbolje deluje, ko takoj po prebujanju prejme zadosten odmerek naravne svetlobe. Takšna svetloba vpliva na sinhronizacijo notranje ure, kar je ključno za ohranjanje našega dnevnega ritma. Zlasti pozimi bi ob stalnem poletnem času obstajala večja verjetnost motenj v bioritmu, kar bi lahko vodilo do večje utrujenosti in zmanjšane produktivnosti.
Mladi, še posebej najstniki, bi ob stalnem poletnem času pozimi še pogosteje vstajali v temi, kar bi lahko še dodatno poslabšalo njihovo že tako povečano težavo z jutranjim prebujanjem. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšen režim privedel tudi do povečanja zimskih depresij, saj jutranja svetloba pri številnih ljudeh prispeva k zmanjšanju simptomov te sezonske oblike depresije. Po besedah kronobiologa Christiana Cajocha iz Basla se pri do 80 % ljudi s simptomi zimske depresije stanje izboljša prav zaradi jutranje svetlobe.
Čeprav poletni čas večini prinaša daljše poletne večere in več dnevne svetlobe v poletnih mesecih, pa strokovnjaki opozarjajo, da bi bila odprava sezonskega premikanja ure bolje izvedljiva v prid zimskega časa. Zimski čas, ki je tudi bolj skladen z naravnimi cikli dnevne svetlobe, bi bolj ustrezal našemu biološkemu ritmu, saj nam omogoča jutranje prebujanje s sončno svetlobo in lažji prehod v večerno temo.
Medtem ko je bil v preteklosti poletni čas predstavljen kot ukrep za varčevanje z energijo, se je sčasoma izkazalo, da je njegov dejanski učinek na porabo energije zanemarljiv. Zaradi številnih sprememb v načinu porabe energije danes premikanje ure le malo vpliva na celotno porabo in gospodarsko učinkovitost. Kot potrjujejo energetske analize, bi bil neto učinek na energijsko učinkovitost ob stalnem poletnem času praktično zanemarljiv, zato je vprašanje smiselnosti ohranjanja tega ukrepa predvsem stvar osebnega bioritma in javnega zdravja.
